STA novice / Vlada na ustanovni seji v več menjav vodstev vladnih uradov

Garvas je vodila generalni sekretariat tretje vlade Janeza Janše, pred tem pa je bila namestnica generalnega sekretarja vlade. V času nakupa stavbe na Litijski je na ministrstvu za pravosodje vodila službo za finance in proračun.

S položaja direktorja vladnega urada za informacijsko varnost je vlada razrešila Uroša Sveteta in za vršilca dolžnosti imenovala Nika Gamulina, in sicer do imenovanja novega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 4. decembra 2026. Gamulinovo ime se je v javnosti pojavilo, ko je pred volitvami komentiral pristnost anonimno objavljenih posnetkov.

Danico Gruden Polak je vlada razrešila s položaja direktorice urada za narodnosti in za vršilca dolžnosti imenovala Gregorja Periča, nekdanjega poslanca SMC, ki je pozneje prestopil v SDS.

Matejo Lekan-Štrukelj pa je vlada imenovala za vršilko dolžnosti direktorice službe vlade za zakonodajo.

Vsi vršilci dolžnosti so imenovani za čas do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 4. decembra.

Vlada je imenovala tudi vršilce dolžnosti generalnih sekretarjev v devetih ministrstvih, in sicer Grego Kordeža v ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, Majo Čepin v ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, Majo Kocjan v ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, Vido Borovinšek v ministrstvu za okolje in prostor, Andreja Grdiša v ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, Benedikta Jeranka v ministrstvu za kmetijstvo, Andrejo R. Megušar v ministrstvu za kulturo, Roka Zupančiča v ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj in Tomaža Mlinariča v ministrstvu za obrambo.

Vlada je danes tudi izdala soglasje ministru za izobraževanje, znanost in mladino Borutu Rončeviću za opravljanje raziskovalnega dela na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo, vendar ne več kot osem ur skupnega tedenskega obsega dopolnilnega dela.

Ob imenovanju državnih sekretarjev v ministrstvu za zunanje zadeve in za pravosodje je vlada oblikovala predloga, da se Tamaro Weingerl Požar s 16. junijem odpokliče z dolžnosti izredne in pooblaščene veleposlanice v Grčiji in na Cipru, Stanislava Raščana s 4. junijem z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Slovaškem, Gašperja Dovžana pa z 11. junijem z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Hrvaškem. Predloge bodo posredovali predsednici republike skupaj s predlogom za spremembo datuma odpoklica novega ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Danskem. Pirc Musar ga je namreč odpoklicala z 31. julijem, vlada pa je oblikovala predlog, da se ga odpokliče s 3. junijem, torej za nazaj.

Kot je po seji vlade komentiral Anže Logar, bi morala namreč predlog sprejeti že vlada Roberta Goloba, a ga je iz njemu neznanih razlogov umaknila z dnevnega reda.

V DZ so danes sicer za STA pojasnjevali, da nezdružljivost ministrske in veleposlaniške funkcije učinkuje neposredno (ex lege), kar pomeni, da mu z izvolitvijo oziroma imenovanjem na funkcijo v vladi neposredno na podlagi zakona prenehajo vse druge funkcije, ki so nezdružljive s to funkcijo.