STA novice / EU bo začela izvajati najobsežnejšo reformo svoje migracijske politike doslej (ozadje)

Potem ko so države članice aprila 2024 po letih pogajanj z Evropskim parlamentom dokončno sprejele deset zakonodajnih aktov iz evropskega pakta o migracijah in azilu, so se začele pripravljati na njihovo izvajanje, ki bo v celoti steklo ta petek.

Med drugim so morale ustrezno prilagoditi nacionalno zakonodajo, da bodo lahko izvajale hitrejše azilne postopke na zunanji meji EU ali v njeni bližini, pa tudi preverjanje vseh posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, še pred obravnavo prošnje za azil. Obenem so morale poskrbeti za ustrezne zmogljivosti za izvajanje postopkov na mejah.

"Zdi se, da so članice pripravljene," je Brunner povedal pretekli četrtek po zasedanju notranjih ministrov EU v Luxembourgu. Ministri se bodo v petek ob začetku izvajanja pakta sestali še na posebni konferenci na Cipru.

"Seveda pa prvi dan ne bo vse delovalo popolnoma brezhibno, moramo biti realistični. To je šele začetek delovanja celotnega sistema. Članice bomo podprli," je odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj bo komisija storila, če bo v petek na zunanjih mejah nastal kaos.

Ali bo sistem deloval, bo sicer močno odvisno tudi od delovanja povsem prenovljene in razširjene elektronske podatkovne baze Eurodac, ki jo v Bruslju označujejo za digitalno hrbtenico pakta.

Glede na zadnje poročilo komisije o pripravljenosti članic na izvajanje nove zakonodaje, objavljeno pred enim mesecem, jih je sredi aprila 11 poročalo, da priprave na uvedbo prenovljenega Eurodaca potekajo povsem v skladu z načrti. Med njimi je bila tudi Slovenija. Preostalih 16 članic je medtem poročalo, da bodo do 12. junija razrešile preostale težave.

V dneh po začetku uporabe migracijskega pakta bo po napovedih virov v Bruslju začel delovati tudi prvi solidarnostni mehanizem, v okviru katerega bodo članice unije, ki so pod migracijskim pritiskom, do konca letošnjega leta upravičene do podpore drugih držav. To so Grčija, Španija, Italija in Ciper, vendar zadnja usklajevanja o tem, koliko podpore bo prejela katera od njih in od koga, še potekajo.

Mehanizem sicer za letos predvideva 21.000 premestitev migrantov oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov, pri čemer lahko članice prispevajo tudi z alternativnimi solidarnostnimi ukrepi. Slovenija se je zavezala, da bo prispevala 1,8 milijona evrov.

Kot je v ponedeljek povedal evropski komisar za migracije, v Bruslju že vse od sprejetja zakonodajnega svežnja ocenjujejo, ali ta vključuje vse potrebno za učinkovito migracijsko in azilno politiko unije. Tako so v vmesnem obdobju institucije EU sprejele še prvi vseevropski seznam varnih držav izvora in prenovile koncept varne tretje države, kar bo od petka omogočilo hitrejše in skladnejše azilne postopke.

Pretekli teden pa sta Svet EU in Evropski parlament dosegla še dogovor o pospešitvi vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, v tretje države. Zakonodaja, ki se konec tedna še ne bo začela uporabljati, bo članicam omogočila vzpostavitev centrov za vračanje izven unije.

Komisar Brunner je zagotovil, da bodo izvajanje zakonodaje spremljali tudi po 12. juniju. Že mesec dni zatem bodo ocenili, ali pravila o premeščanju prosilcev za azil v skladu s t. i. dublinskimi pravili dobro delujejo, do sredine oktobra pa tudi izvajanje vseh drugih določb.

Takrat bo komisija - tako kot vsako leto - objavila poročilo o stanju na področju migracij ter predlog prispevkov članic v solidarnostni mehanizem za prihodnje leto.

Poznavalka migracijske politike EU iz bruseljskega think-tanka European Policy Center Virginie Jacob je v pogovoru za STA ocenila, da bo pakt na pravi preizkušnji verjetno oktobra, in ne že v petek. Pogajanja o prispevkih v mehanizem za leto 2027 bi namreč lahko bila težja, če članice pred tem ne bodo videle pozitivnih rezultatov izvajanja nove zakonodaje, je povedala.

Spremembe v evropskem pristopu do migracij se sicer po komisarjevih besedah že odražajo v manjšem številu nezakonitih prihodov v unijo, ki so v zadnjih dveh letih upadli za 55 odstotkov. Število vloženih prošenj za azil pa se je zmanjšalo za več kot 20 odstotkov, kažejo podatki Bruslja.

Analitičarka ob tem opozarja, da je zaradi razmeroma nizkega števila prihodov pakt lažje implementirati, vendar pa ne vemo, ali je pripravljen tudi na večje število prihodov, primerljivo z begunsko krizo pred desetletjem.

"Če bi zabeležili ravni prihodov iz leta 2015, bi bil to zelo velik stresni test za države članice. Zato si tudi tako močno prizadevajo za eksternalizacijo migracij," je pojasnila Jacob. Temu so namenjeni zgoraj omenjeni ukrepi, sprejeti v zadnjih dveh letih.

Na komisiji si prav tako želijo, da bi implementacija pakta prinesla odpravo začasnega nadzora na notranjih mejah schengenskega območja, da bi to znova normalno delovalo. Komisar meni, da je zdaj pravi trenutek, da ga začnejo države, ki ga izvajajo, postopoma odpravljati. Evropska komisija je k temu pretekli teden pozvala devet držav schengna, tudi Slovenijo, Avstrijo in Italijo.