STA novice / V Mladi Sloveniji za dvotretjinsko večino pri imenovanju ustavnih sodnikov
torek, 4.8.2026
Ljubljana, 04. avgusta (STA) - V Mladi Sloveniji, podmladku koalicijske NSi, so kritični do odločitve ustavnega sodišča, da dopusti referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. V tej luči predlagajo, da se ustavne sodnike v DZ imenuje z dvotretjinsko večino. Tako bi zagotovili večjo strokovnost in neodvisnost ustavnih sodnikov in s tem ustavno stabilnost, so prepričani.
V Mladi Sloveniji so se v današnji izjavi za javnost ob odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi sklep o nedopustnosti naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in tako dovoli zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, vprašali, ali se je ustavno sodišče postavilo nad ustavo.
"Kdo dejansko odloča o meji ustave? Ustavodajalec, ki jo je zapisal, ali sodišče, ki jo od primera do primera razlaga po svoje?" se sprašujejo.
Ustavno sodišče namreč v odločitvi, objavljeni v ponedeljek, po njihovih navedbah ne pojasni, koliko točno je v t. i. omnibus zakonih dovolj vsebin s področja javnih financ, da referendum ni dopusten, in kaj ni dovolj vsebin. "To pomeni, da lahko ustavno sodišče po lastni volji vsakokrat drugače odloči o ustavnosti referenduma omnibus zakona. Takšna praksa neizogibno ustvarja občutek dvojnih meril," so zapisali in se obregnili ob nekatere odločitve ustavnih sodnikov v prejšnjem mandatu.
V Mladi Sloveniji menijo, da si ustavno sodišče korak za korakom jemlje pristojnosti, ki niso nujno del njegovega izvornega delovanja, s čimer si povečuje svoj vpliv. "Meja ustave pa ne sme biti stvar trenutnega razpoloženja ali politične konjunkture," menijo.
V podmladku NSi zato predlagajo, da bi ustavne sodnike v DZ volili z dvotretjinsko večino. Tako bi po njihovem prepričanju zagotovili večjo strokovnost in neodvisnost ustavnih sodnikov, s tem pa tudi ustavno stabilnost.
Trenutno DZ ustavne sodnike za devetletni mandat imenuje na tajnem glasovanju z absolutno večino vseh poslancev. Za izvolitev je tako potrebnih 46 glasov.
V trenutni zasedbi ustavnih sodnikov je Rok Čeferin, ki je tudi trenutni predsednik ustavnega sodišča, junija 2019 v DZ prejel 49 glasov, Neža Kogovšek Šalamon je oktobra 2022 dobila podporo 53 poslancev, Katja Šugman Stubbs je novembra 2018 v DZ dobila 50 glasov, Rok Svetlič novembra 2021 46 glasov, Nina Betetto in Primož Gorkič septembra lani 52 glasov, Marko Starman in Barbara Kresal februarja letos 55 glasov, Tamara Kek pa v istem tajnem glasovanju 60 glasov. Edina od trenutne sestave z dvotretjinsko večino je tako ustavna sodnica Kek.
Zadnje novice
-
V okviru digitalizacije pravosodja vzpostavili ali nadgradili 11 pravosodnih sistemov
23.9.2026 -
Avšič Bogovič ostaja podpredsednica DZ
22.9.2026 -
Koalicija in opozicija tudi med razpravo o razrešitvi Avšič Bogovič z medsebojnimi očitki (dopolnjeno)
22.9.2026 -
Koalicija in opozicija tudi med razpravo z medsebojnimi očitki
22.9.2026 -
EU pozdravila dogovor med ZDA, Dansko in Grenlandijo
22.9.2026 -
EU z dogovorom o odpravi sankcij proti ruskima oligarhoma
22.9.2026 -
Pred lokalnimi volitvami predlogi za omogočanje izvolitve ženskam
22.9.2026 -
Strokovni svet NIJZ nasprotuje prodaji alkohola v šolah, ko ni pouka
22.9.2026 -
Stevanović ostaja na čelu DZ
22.9.2026 -
Opozicija za sklic nujne seje odbora zaradi napovedane šolske reforme (dopolnjeno)
22.9.2026 -
KPK pri Golobu v zadevi Karigador ugotovila okoliščine nasprotja interesov
22.9.2026 -
Sindikati javnega sektorja pozivajo k sklicu pogajalske komisije
22.9.2026