STA novice / Odbor DZ za okolje za vnovično podaljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih aktov

Kot je na seji odbora spomnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin, je sprejem novele zakona potreben, ker sicer z 31. oktobrom na območju tistih občin, ki še niso sprejele občinskih prostorskih načrtov, izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Takšnih občin je še 17.

"To bi prizadelo vse vrste gradenj in objektov ter povzročilo resno gospodarsko, družbeno in okoljsko škodo. Posledice bi zajele novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in druge posege v prostor - od šol, vrtcev in zdravstvenih objektov, cest, železnic, vodovodov, kanalizacije, daljnovodov in druge infrastrukture," je nanizal.

Če bo novela sprejeta, bo to že drugo podaljšanje roka. Prvo je DZ uzakonil decembra predlani in rok s konca leta 2024 podaljšal do 30. oktobra letos.

Lovšin je zagotovil, da ministrstvo intenzivno sodeluje z občinami, ki občinskih prostorskih aktov še nimajo sprejetih. "Ocenjujemo, da je 31. december 2027 ustrezen in realen rok, do katerega bodo lahko tudi preostale občine sprejele svoje načrte," je dejal. Po njegovih besedah so se na ministrstvu medtem že lotili tudi priprave sprememb zakonodaje.

V razpravi so tako opozicijski kot koalicijski poslanci pristojno ministrstvo pozvali k izpolnitvi novega roka priprave prostorih aktov. Andreja Katič (SD) se je spraševala o tem, kaj bo tista varovalka, da v DZ čez leto dni ne bodo znova pred istim vprašanjem in bodo morali vnovič podaljšati rok. "Menim, da mora biti popolnoma jasno, da se rok ne bo več podaljševal, in pika," je bila jasna.

Da naj vsa ministrstva na svojih sektorskih področjih skupaj z zaposlenimi naredijo vse za izpolnitev rokov, da bo preostalih 17 občin uspelo priti do prostorskih aktov v doglednem času, je pozval tudi predsednik odbora za okolje Andrej Kosi (SDS).

Vinko Levstek iz SDS pa se je zavzel za spremembe zakonodaje, s katerimi bi zmanjšali število mnenjedajalcev pri potrditvi občinskih prostorskih aktov. "Mislim, da je zdaj okoli 22 ali celo več soglasodajalcev, ki niso niti med seboj usklajeni in občine se srečujejo z velikimi težavami. Poleg tega pa so tudi roki za odločitev soglasodajalcev vezani na njihovo samovoljo," je menil.

Člani odbora so nato ob koncu seje s 16 glasovi za in nobenim proti potrdili predlagane spremembe zakonodaje.