STA novice / Na odboru za izobraževanje ob obravnavi predloga rebalansa proračuna tudi kritike napovedane šolske reforme

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojce Škrinjar so ob prevzemu ministrstva ugotovili, da jim manjka 130 milijonov evrov za izplačilo vseh obveznosti. Kot je pojasnila Mojca Ločniškar iz službe za finance na ministrstvu, se v predlogu rebalansa sredstva skupnega ministrstva, ki so bila pred tem predvidena za dve ločeni ministrstvi, povečujejo za 200,5 milijona evrov. Znašajo 3,46 milijarde evrov, kar predstavlja 18,43 odstotka celotnih izdatkov državnega proračuna, je navedla.

Pri pripravi rebalansa so po njenih navedbah izhajali iz ocene že prevzetih zakonskih obveznosti za letos, naredili pa so tudi presojo ocene realizacije investicij, zato se investicijska sredstva na nekaterih področjih znižujejo, je pojasnila. Ob tem je zagotovila, da se nobeden izmed projektov ne črta, ampak bo vključen v prihodnje proračune. Za investicije se sicer v predlogu rebalansa namenja 200,3 milijona evrov, od tega za področje izobraževanja 122,6 milijona, za znanost pa 77,7 milijona evrov, je dodala.

Sredstva na področju dijaških domov se glede na sprejeti finančni načrt po njenih navedbah znižujejo za približno dva milijona evrov, ker integralna sredstva nadomeščajo s koncesijskimi, kar je prikazano v proračunu ministrstva za finance.

Škrinjar je poslanki Asti Vrečko (Levica) zagotovila, da nadaljujejo projekt NUK 2, da ima Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) stabilno podporo (sredstva so povečali za 7,8 milijona evrov) in da nadaljujejo ciljne raziskovalne projekte. Med njimi je tudi projekt, namenjen preučevanju vzrokov "katastrofalne ravni bralne pismenosti".

Poslanci so se v razpravi namreč dotaknili tudi slabih dosežkov na področju bralne pismenosti in pozvali k ukrepom. Kot je pojasnila Škrinjar, načrtujejo tudi evropski projekt z več sklopi, med katerimi bo vzajemno učenje šol, s promocijo branja bodo poskušali zajeti tudi odrasle. Prav tako bodo šolam dodelili več sredstev za knjige in pripravili pravilnik, ki bo šolam naložil nabavo določene količine knjig.

Opozicijski poslanci so bili kritični tudi do napovedane šolske reforme. Kot je poudaril Robert Janev (Svoboda), v šolstvu ideje o napovedani vnovični osemletki ne podpirajo, "ker je vsebinsko prazna". Tudi Andrej Klemenc (Svoboda) je prepričan, da je treba prilagoditi ali spremeniti program, če je kaj narobe s programom v prvem razredu OŠ, "ne pa prvi razred proglasiti za vrtec".

Škrinjar pa je nasprotno izpostavila, da prejemajo veliko pozitivnih odzivov na napovedane spremembe. Prepričana je, da morajo šestletniki v letu pred vstopom v šolo postaviti temelje za poslušanje in branje. Tega leta v vrtcu pa starši za otroke ne bodo plačevali, kot danes ne plačujejo za prvi razred, je zagotovila.

Po besedah Ive Dimic (NSi) starši pričakujejo, da so otroci deležni dobrega izobraževalnega sistema, da dobijo dovolj znanja za nadaljevanje njihove izobraževalne in karierne poti, predvsem pa tudi to, da so v šolskih prostorih varni. Prepričana je, da morajo velik poudarek nameniti kakovosti izobraževanja učiteljev.

Na vprašanje Vinka Logaja (Svoboda), kolikšen je predviden strošek selitve dela ministrstva v Novo mesto in ali imajo analize učinkov selitve na zagotavljanje kakovosti, je Škrinjar odgovorila, da tu "še ni konkretnih akcij". Pojasnila je, da je bila pripravljena temeljita analiza prostih kapacitet, na podlagi katere bodo sprejeli odločitve.