STA novice / Vlada v odgovoru fiskalnemu svetu o primanjkljaju pod tremi odstotki BDP

Na današnji dopisni seji pred zasedanjem matičnega odbora DZ, ki bo odločal o predlogu rebalansa, je vlada potrdila zvezanost h krepitvi vzdržnosti javnih financ. "Nadaljnji ukrepi za krepitev vzdržnost javnih financ bodo predstavljeni ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti," je napovedala.

Priprava rebalansa je po navedbah finančnega ministrstva potrebna, ker se je od sprejetja sprememb državnega proračuna za letos spremenila finančna in gospodarska slika države, hkrati pa so po sprejetju proračuna nastale nove obveznosti, ki jih je treba vključiti v veljavni proračun.

Na odhodkovni strani povečanje izhaja predvsem iz novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja sredstev načrta za okrevanje in odpornost ter višjih obrambnih izdatkov. Med novimi zakonskimi obveznostmi so sredstva za zimski regres, dodatna sredstva zaradi dviga minimalne plače ter sprememb pri plačah javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini, so našteli.

Vlada je takoj po nastopu mandata začela pripravljati ukrepe za omejevanje rasti odhodkov. Predlagateljem finančnih načrtov, tudi zavodu za zdravstveno zavarovanje ter zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je naložila pripravo predlogov ukrepov za znižanje finančnih posledic za proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. Nekateri predlogi so že usklajeni, drugi so še v medresorskem usklajevanju.

Vlada je danes soglašala s predlogi dopolnil k predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki sledijo podanim pripombam ministrstev in združenj občin, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Povprečnina za letos, dogovorjena v višini 835 evrov, se bo v primeru, če bo amandma sprejet, zvišala na 845 evrov. "Višja povprečnina se občinam prizna za celo letošnje leto, razlika med prvotno dogovorjeno in z dopolnilom zvišano povprečnino pa se poračuna in občinam nakaže najpozneje do 11. novembra," so pojasnili v ministrstvu.

Združenja občin pojasnjujejo, da prvotno dogovorjena povprečnina ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izvajanje zakonsko določenih nalog občin in da finančni položaj občin otežujejo povečani stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in dviga minimalne plače ter vsesplošne rasti cen energentov, posledično pa tudi blaga in storitev.