STA novice / V javni obravnavi predlog za uporabo tehnologije razpršenih evidenc na trgu vrednostnih papirjev

Predlog zakona po pojasnilih finančnega ministrstva izhaja iz Strategije razvoja trga kapitala 2023-2030, njegov osrednji namen pa je omogočiti soobstoj tradicionalnega centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, kot so delnice in obveznice, nove infrastrukture na podlagi tehnologije DLT in poenostavljenega režima za nekotirane vrednostne papirje.

Tehnologija DLT je sicer krovni izraz za tehnologije, med katere spada tudi veriženje blokov (blockchain). Pri vrednostnih papirjih, ki so ustvarjeni na tej tehnologiji, se podatki zapišejo kot zaporedje transakcij oziroma vnosov in se shranjujejo v verigi blokov, katerih zaporedje in pristnost sta zavarovana z matematičnimi algoritmi.

Predlog zakona tako vzpostavlja tri režime vodenja evidenc nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki skupaj tvorijo celovit sistem njihovega evidentiranja v Sloveniji. Prvi režim je centralni register pri centralni depotni družbi, drugi razpršena evidenca finančnih instrumentov DLT in tretji evidenca pri izdajatelju ali tretji osebi. Zakonski predlog za tri režime zagotavlja pravno varnost, tehnološko nevtralnost in skladnost z zakonodajo EU.

V splošnem delu tako zakonski predlog enotno za vse režime ureja nastanek, prenos in prenehanje nematerializiranih vrednostnih papirjev, imetništvo, pridobitev v dobri veri in s tem povezana bremena. Vpisi bodo imeli tako po uveljavitvi zakona enake pravne učinke ne glede na to, kje se evidenca vodi.

Posebna poglavja pa urejajo posebnosti posameznega režima, vključno z minimalnimi zahtevami za vodenje evidence, notifikacijo Agenciji za trg vrednostnih papirjev, javno objavo podatkov in prehodom med režimi, so pojasnili na ministrstvu.

Zakon ureja tudi nadzor in prekrške ter v prehodnih in končnih določbah usklajuje pet zakonov - o gospodarskih družbah, o trgu finančnih instrumentov, o prevzemih, o izvršbi in zavarovanju ter o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Predlog zakona ob tem dopolnjuje že opravljeni prenos direktive U o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, in to v delu, ki se nanaša na nepreklicnost nalogov za vpis in na učinke postopkov zaradi insolventnosti na poravnavo.

Odzive na predlog zakona lahko zainteresirana javnost prek portala eDemokracija posreduje do 28. oktobra.