STA novice / V javni obravnavi osnutek nove nacionalne strategije kibernetske varnosti

Kot so na uradu pojasnili v objavljenem osnutku strategije kibernetske varnosti 2027-2035, so strateški cilji strategije krepitev nacionalnega sistema kibernetske varnosti, krepitev odpornosti družbe v kibernetskem prostoru, krepitev boja proti kibernetskemu kriminalu ter krepitev tehnološke odpornosti in obvladovanje prihodnjih tehnologij.

Uresničevanje strategije bo temeljilo na dveh prednostnih nalogah: krepitvi splošne družbene ozaveščenosti o kibernetski varnosti ter krepitvi zmogljivosti za učinkovito zaznavanje incidentov, odzivanje nanje in okrevanje po njih.

Ozaveščanje bo prilagojeno različnim ciljnim skupinam in novim izzivom, tveganjem in grožnjam, vključno z zlorabami umetne inteligence in globokimi ponaredki. Vsebine kibernetske varnosti se bodo vključevale v vzgojno-izobraževalni sistem, vseživljenjsko učenje in usposabljanje javnih uslužbencev ter funkcionarjev, je zapisano v osnutku strategije, ki je bil v sredo objavljen na portalu eUprava.

Za krepitev mehanizmov za odzivanje na incidente pa osnutek strategije med drugim predvideva nadgradnjo nacionalne platforme za priglašanje incidentov, ki bo omogočala pravočasno posredovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in drugimi deležniki. Osnutek strategije predvideva tudi vzpostavitev nacionalnega vozlišča za digitalno forenziko in usklajen protokol za obravnavo incidentov z znaki kaznivega dejanja ob sodelovanju skupin CSIRT (SI-CERT in SIGOV-CERT), policije in državnega tožilstva.

Kot so zapisali v strategiji, bo za njeno izvajanje treba zagotoviti ustrezne kadrovske, organizacijske, tehnične in finančne vire. Sredstva za njeno izvajanje se bo zagotovilo iz državnega proračuna, sredstev EU, lastnih sredstev izvajalcev ter drugih zakonitih virov financiranja. Pri tem se spodbuja tudi sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter raziskovalnih in akademskih institucij.

Med izzivi, povezanimi z novimi in nastajajočimi tehnologijami, osnutek strategije obravnava tudi razvoj umetne inteligence in prehod na postkvantno kriptografijo. Umetna inteligenca prinaša pomembne priložnosti za krepitev kibernetske varnosti, hkrati pa lahko olajša in pospeši izvajanje zlonamernih kibernetskih aktivnosti ter poveča prepričljivost spletnih prevar, poudarjajo na uradu.

Razvoj kvantnega računalništva zahteva pravočasno prilagoditev kriptografskih rešitev in pripravo na postopni prehod na postkvantno kriptografijo.

Osnutek strategije nadgrajuje temelje prve nacionalne strategije, ki je bila sprejeta leta 2016. Na uradu v osnutku strategije ob tem poudarjajo, da so spremenjene varnostne razmere v mednarodnem okolju, pojav novih in vse kompleksnejših kibernetskih groženj, hiter tehnološki razvoj ter obsežne spremembe pravnega okvira na nacionalni ravni in ravni EU v preteklem desetletju ustvarili potrebo po posodobitvi strategije.

Strategija bo krovni razvojni dokument. Njeno izvajanje bo podrobneje opredeljeno v akcijskem načrtu, ki bo vseboval konkretne ukrepe, njihove nosilce, sodelujoče deležnike, roke izvedbe, potrebne vire ter merljive kazalnike za spremljanje napredka pri doseganju strateških ciljev.

Prvi akcijski načrt bo v predložen v sprejem najpozneje v šestih mesecih po sprejetju strategije in bo zajemal prvo triletno izvedbeno obdobje, so še navedli na vladnem uradu za informacijsko varnost.

Strokovna, zainteresirana in druga javnost lahko svoje morebitne komentarje, pripombe oz. predloge na osnutek strategije posreduje do 13. novembra prek eUprave ali elektronskega naslova gp.uiv@gov.si .