STA novice / Ministri EU uskladili stališča glede izvajanja kmetijske politike po letu 2027

Kot so sporočili s Sveta, stališče držav članic ohranja jedro predloga Evropske komisije iz lanskega leta, dodaja pa prožnost, ki bo nacionalnim oblastem omogočila prilagoditev izvajanja skupne kmetijske politike nacionalnim okoliščinam.

To med drugim velja glede obveznih pogojev s področja varovanja okolja za prejemanje podpore. Članice želijo, da bi bili obvezni pogoji bolj uravnoteženi s prostovoljnimi ukrepi kmetov, ki prispevajo k varovanju okolja.

Ministri so se zavzeli tudi za spremembo predlagane sheme degresivne dohodkovne podpore na površino (DABIS), ki bo v prihodnji finančni perspektivi nadomestila več obstoječih sistemov plačil v okviru skupne kmetijske politike. Glede na mnenje Sveta bi imele članice v okviru sheme možnost prerazporeditvenega mehanizma, podobnega dopolnilni prerazporeditveni dohodkovni podpori za trajnostnost v okviru trenutnega programskega obdobja.

Pravil glede degresivnosti oziroma postopnega zmanjševanja plačil za večje kmetije in omejitve plačil v okviru sheme DABIS ministri še niso dorekli, saj je to del širših pogajanj o prihodnjem dolgoročnem proračunu unije (MFF).

Se je pa Svet EU strinjal, da bodo morale članice določiti definicijo aktivnega kmeta, pri čemer jo bodo lahko prilagodile nacionalnim okoliščinam. Opredelitev kmeta, ki je minimalno vključen v kmetijsko dejavnost, bo sicer po navedbah Sveta omogočila, da bo podpora dosegla tiste kmetije, ki jo dejansko potrebujejo.

Kmetijski ministri so se prav tako strinjali, da bodo morale članice v okviru sheme DABIS mladim kmetom zagotoviti višja plačila in jih podpreti pri vzpostavitvi dejavnosti. Članice pa bodo morale pripraviti tudi strategijo za generacijsko prenovo kmetijskega sektorja.

Zavzeli pa so se še za okrepitev zmožnosti sektorja za predvidevanje, upravljanje in okrevanje po različnih tveganjih, povezanih z naravnimi nesrečami, boleznimi živali ali negotovostjo na trgu.

Slovenski minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je kompromisni predlog ocenil kot ustrezen, saj zajema številne rešitve v smeri poenostavitev in večje prožnosti za države članice.

"Za Slovenijo je ključno, da prihodnja skupna kmetijska politika ohrani močno podporo kmetijstvu ter hkrati zagotovi dovolj prožnosti za države članice pri oblikovanju ukrepov glede na njihove nacionalne posebnosti. Enako pomembno je nadaljnje zmanjševanje administrativnih bremen za kmete, saj morajo biti ukrepi enostavni in izvedljivi v praksi," so ministrove besede navedli na kmetijskem ministrstvu.

Stališče Sveta, ki bo podlaga za pogajanja o uredbi o skupni kmetijski politiki EU v obdobju 2028-34, je sicer le delno. Ne vključuje namreč višine sredstev, ki bodo na voljo za podporo evropskemu kmetijstvu. To je del širših pogajanj o celotnem MFF, ki še potekajo.

V prihodnji finančni perspektivi se sicer v izvajanju skupne kmetijske politike obetajo precejšnje spremembe, saj ne bo več sestavljena iz dveh stebrov, ampak bo njeno financiranje potekalo v okviru nacionalno-regionalnih reformnih načrtov. Na podlagi teh načrtov bodo članice prejemale tudi sredstva za druge politike, kot sta kohezijska in migracijska.