STA novice / Odbor še skozi zadnjega od proračunskih dokumentov

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2027 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 6,4 milijarde evrov, leta 2028 pa za nekaj manj kot 5,9 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 835 evrov na prebivalca, pred kratkim pa je z vsemi tremi občinskimi združenji podpisala dogovor o zvišanju tega zneska na 915 evrov. V tem smislu so člani odbora podprli ustrezno dopolnilo.

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2027. V skladu z dopolnilom, o katerem so se dogovorili socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, bo uskladitev znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v juniju letos, kar pomeni zvišanje za 6,225 odstotka.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2027 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 380 milijonov evrov, med drugim za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv ter za izvajanje zunajbolnišnične službe nujne medicinske pomoči in izobraževalne dejavnosti.

Prispevek Kapitalske družbe Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je za leti 2027 in 2028 tako kot doslej določen v višini najmanj 65 milijonov evrov.

Odbor je na predlog SDS, Demokratov in trojčka NSi, SLS, Fokus sprejel dopolnilo, po katerem bodo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oproščeni verski objekti. Ustavno sodišče je namreč leta 2020 presodilo, da oprostitve za te objekte ni več mogoče uporabljati in nekatere občine so začele nadomestilo odmerjati tudi za cerkve, župnišča, veroučne učilnice in druge objekte v verski rabi.

Sprejem tega dopolnila je zmotil opozicijo. "Zakaj bi bila verska dejavnost avtomatično oproščena obveznosti, ki veljajo za vse druge uporabnike nepremičnin, in zakaj bi strošek te oprostitve prevzeli drugi občani," je vprašal Vladimir Šega (Levica). Tako kot Alenka Bratušek (Svoboda) je opozoril, da vlada s tem tvega ustavno presojo celotnega zakona.

DZ bo zakon o izvrševanju proračuna, v katerem odslej ni več zapisanega letnega dodatka za upokojence, saj je ta urejen v sistemskem zakonu, skupaj s proračunoma za leti 2027 in 2028 potrjeval na redni novembrski seji prihodnji teden.