STA novice / Predlog zakona o dostopnosti zdravstva še brez soglasja ESS, a s podporo za nadaljevanje postopka

Predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je po današnji seji dejal, da so socialni partnerji prepoznali pomen predloga zakona, saj bi lahko pripomogel k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Po njegovih besedah je ESS hkrati z zeleno lučjo za nadaljevanje postopka priprave zakona ministrstvo za zdravje pozval k uskladitvi odprtih vprašanj s socialnimi partnerji. Dogovorili so se tudi, da bo ministrstvo najmanj enkrat letno obveščalo strokovni odbor ESS o izvajanju zakona in težavah, ki se pri tem pojavljajo.

Socialni partnerji pričakujejo, da bo ministrstvo dogovorjene rešitve zagovarjalo na vladi in da jih bo vlada zagovarjala med zakonodajnim postopkom. "Da bo nasprotovala morebitnim drugačnim predlogom, ki bi spreminjali naravo in vsebino doseženega soglasja," je povedal. V kolikor vlada skupnih rešitev ne bi zagovarjala, bi se po njegovih besedah postavil velik dvom v kvaliteto, učinkovitost in spoštovanje socialnega dialoga ter socialnih partnerjev.

Minister za zdravje Tadej Ostrc se je socialnim partnerjem zahvalil za korektno sodelovanje in konstruktivne predloge. Po njegovih besedah je osrednji del predloga, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) postane aktivni upravljavec zdravstvenih storitev, in sicer bi lahko pacientom poiskal osebnega zdravnika, ginekologa ali pediatra, ponudil zgodnejši termin, omogočil prenos dogovorjenih programov med izvajalci ter razpisal dodatne programe za odpravo nedostopnosti. Dodal je, da s predlogom uvajajo administrativne razbremenitve in urejajo kadrovske štipendije in dodatke za specializacije zdravstvenih delavcev. Javna razprava predloga se je sicer končala v sredo.

Podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič je ugotavljala, da je namen zakona izjemno dober, a imajo pomisleke glede njegove izvedljivosti. Kot je dejala, si vsi, tudi predstavniki sindikatov, želijo, da bi "nekdo imel čarobno palčko, s katero bi zamahnil in bi se pojavil nov osebni zdravnik za tistega, ki ga potrebuje". A to žal ni tako.

Spomnila je, da je bilo tudi v preteklosti kar nekaj ukrepov v smeri iskanja dodatnih možnosti znotraj sistema, od dodatnih ambulant do dodatnih sredstev. "Pripravljeni smo poskusiti znova tudi s tem predlogom zakona, ki pa ima še nekaj odprtih vprašanj, v zvezi s katerimi verjamemo, da nas bo ministrstvo za zdravje še uporabilo kot strokovnjake na tem področju," je dodala.

Kot še en problem zakonskega predloga je omenila financiranje dodatnih ukrepov. Tako pri skrajševanju čakalnih vrst kot pri iskanju izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva bodo namreč po njihovi oceni potrebna dodatna sredstva, ki naj bi jih zagotovili iz blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ker je ta v tem trenutku "v krepkem minusu" tudi zaradi zmanjšanja sredstev iz državnega proračuna, vidijo v tem delu veliko težavo.

Ilešič Čujovič je opozorila na določbo v trenutnem zakonskem predlogu, da zavod za zdravstveno zavarovanje, če druge možnosti ni, odpre javni poziv, na katerega se lahko prijavi katerikoli izvajalec v mreži javnega zdravstva, tako javni zavodi kot koncesionarji. Takšno rešitev podpirajo, nasprotujejo pa določbi iz prvotnega predloga zakona, po kateri bi to možnost imeli tudi drugi, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, torej tudi čisti zasebniki.

"To bi pomenilo privatizacijo zdravstva, česar pa si ne želimo, ker se bo s tem na dolgi rok absolutno zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev za prebivalce te države," je poudarila. So pa veseli napovedanih dodatnih kadrovskih ukrepov, ki bi bili po njihovem prepričanju lahko tudi še bolj ambiciozni. Veseli so tudi štipendiranja oziroma plačila specializacij iz državnega proračuna, je pojasnila.

Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije je prepričan, da je predlog korak v smeri izboljšanja delovanja zdravstvenega sistema in da ga morajo začeti uporabljati čim prej. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar pa je dodal, da bo treba izboljšati tudi produktivnost celotnega zdravstvenega sistema.