STA novice / Zakonski dostop do informacij po mnenju sogovornikov na okrogli mizi pomenil revolucijo

Urad informacijskega pooblaščenca se je nagrado odločil podeliti policiji, ker je ta pokazala, da zna v kompleksnih situacijah pravilno pretehtati, kaj je javno in kaj ni, redko pa se znajde v postopkih pooblaščenca in še takrat je večina pobud neutemeljenih. Policija dobro deluje tudi na področju proaktivne transparentnosti, saj javno objavlja dogodke, razne podatke in analize, so še utemeljili nagrado.

Prevzela jo je namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, ki je poudarila, da so informacija nepogrešljive pri zagotavljanju svobodne in demokratične družbe. Nagrada pa je čast, zaveza in spodbuda hkrati za še boljšo prakso v prihodnje, je dodala.

Še pred podelitvijo nagrade so udeleženci razpravljali, ali večja transparentnost krepi zaupanje v pravno državo. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je razložila, da je pomen zakona predvsem v zagotavljanju transparentnosti javnega sektorja, ki omogoča najbolj transparenten vpogled v delovanje države. Po njenem je zakon dober, Slovenija pa na tem področju velja za zgled.

Ministrstvo za informacijsko družbo je v času, ko je predlagalo zakon o dostopu do informacij javnega značaja, vodil Pavel Gantar. Spomni se, da je bilo sprejemanje in usklajevanje vse prej kot lahko, ogromno je bilo pomislekov, zakaj je tak zakon potreben. Pripombe so bile tudi na ustanovitev institucije pooblaščenca, je poudaril.

Po njegovem je zakon, sprejet leta 2003, upravičil svoj obstoj in pripomogel k odprtosti javne uprave bolj kot katera koli druga sprememba. Ključna je bila sprememba v mentaliteti, zakon je ljudi ozavestil in stimuliral, je dodal.

Vendar Gantar opaža tudi, da je bila družbena klima v času sprejemanja zakona drugačna. Takrat je vladal informacijski optimizem, prevladalo je mnenje, da bodo informacije javnega značaja instrument demokratizacije. Danes pa je informacijski optimizem v zatonu, pojavlja se skrb glede zbiranja podatkov, zamaknjena je meja med javnimi in osebnimi podatki, je dejal.

Nekdanji minister za notranje zadeve in za javno upravo Gregor Virant je dodal, da je zakon popolnoma spremenil način razmišljanja in delovanja v javnem sektorju.

Zadnjo spremembo je zakon doživel letos in zavezanci zakona so po novem tudi podjetja v državni lasti. Transparentnost je namreč eden od načinov, kako povečati učinkovitost poslovanja, je dejal Virant, ki na novelo gleda kot na "revolucijo, ki bo potrebovala svoj čas, da se prime".

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je opozorila na vprašanje meje med pravico do zasebnosti in pravico do dostopa do informacij. Kljub temu je poudarila, da zapiranje informacij pred javnostjo vzbuja dvom v delovanje sistema.

Na vprašanje transparentnosti sprejemanja predpisov je opozoril direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici. Pojasnil je, da morajo biti razpisi, preden gredo v postopek, v 30-dnevni javni razpravi. Pri vladi Mira Cerarja je opazil že tri take kršitve, vlada Alenke Bratušek pa je 30-dnevni rok za javno razpravo omogočila pri samo 35 odstotkih predpisov. V ostalih primerih predpis, preden je šel v proceduro, ni bil objavljen, ali pa je bil rok prekratek, je dodal.