STA novice / ZL s predlogom novele v boj proti prekarnim zaposlitvam

"Prekarnost je v zadnjih letih v Sloveniji postala vedno večji problem," je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. To je ponazoril tudi s podatki - med zadnjo krizo se je število zaposlenih zmanjšalo za 11 odstotkov, po drugi strani pa se je število samostojnih podjetnikov posameznikov povečalo za 20 odstotkov. Raste tudi število agencijskih delavcev.

"Skratka - trend je jasen. Povečuje se število zaposlenih prek agencij, avtorskih pogodb, s.p.-jev in ostalih netipičnih oblik dela, kar gre seveda na jasno škodo delavcev," je dejal Mesec. Pojasnil je, da ti delavci ne uživajo praktično nobene pravice iz delovnega razmerja, npr. pravice do bolniške, porodniškega dopusta, plačanega dopusta, odpravnine in osemurnega delavnika, "delodajalec pa jih lahko odpusti praktično z danes na jutri".

V nekaterih panogah postaja prekarnost celo prevladujoča oblika zaposlovanja, kar je pokazala zadnja akcija inšpektorata za delo v medijskih hišah, je povedal Mesec. Opozorilo je podkrepil z ugotovitvijo, da je v 10 največjih medijskih hišah približno 900 redno zaposlenih, hkrati pa še 600 pogodbenih delavcev, "ki so tam stalno in opravljajo praktično identična dela kot njihovi redno zaposleni kolegi, ampak pod bistveno slabšimi pogoji".

Čeprav je inšpekcija poskušala ukrepati, se je pri tem zapletlo. V skladu s trenutno veljavnim zakonom o inšpekciji dela lahko inšpektor v primeru odkritja, da je nekdo v nekem podjetju zaposlen kot samostojni podjetnik posameznik, ampak se za tem v resnici skriva redna zaposlitev, izda prepovedno odločbo, s čimer delavcu prepove delo, dokler delodajalec ne odpravi kršitve, je dejal Mesec.

"Ampak to ponavadi vodi v takšno razrešitev problema, da delodajalec tega človeka enostavno odpusti ali ga zaposli prek kakšne agencijske pogodbe in ga spravi v še bolj obupen položaj," je problem orisal Mesec.

Na pobudo Sindikata novinarjev Slovenije so zato pripravili spremembo dela zakona o inšpekciji dela, ki govori o prepovedni določbi. Če bo inšpektor odkril prikrito delovno razmerje, bo lahko v skladu s predlogom novele naložil delodajalcu, da delavca v treh dneh od izdane odločbe redno zaposli in prijavi v obvezna zavarovanja.

Tudi v primeru odkritja, da agencija, ki je delavca napotila na delo, nima dovoljenja za posredovanje dela, bo moralo podjetje delavcu v treh dneh izročiti pogodbo o zaposlitvi in ga prijaviti v obvezna zavarovanja.

Delodajalec bo moral delavcu v skladu s predlogom izplačati tudi nadomestilo za čas, ko zaradi prepovedi ne bo mogel opravljati dela. Za delavce, pri katerih bi odkrili obstoj delovnega razmerja, bi moral izplačati tudi neizplačane dohodke in socialne prispevke za nazaj.

"S tem zakonodajo spreminjamo na zelo preprost, ampak zelo jasen način. Zakonodaja bo po novem na strani šibkejših, na strani prekarnih delavcev," je dejal Mesec. Ker je s to problematiko seznanjeno tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v poslanski skupini ZL pričakujejo, da bosta koalicija in vlada njihov predlog podprli.