STA novice / Skupina 31 poslancev zahteva presojo ustavnosti zakona o kazenskem postopku

Omenjena člena govorita o ravnanju z gradivom, ki ga z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zbere policija. Med drugim določata, da mora policija po prenehanju izvajanja prikritih ukrepov zbrano gradivo posredovati tožilstvu, to pa preiskovalnemu sodniku, da preveri, ali so bili ukrepi izvajani na dovoljen način. Določata tudi, da se gradivo v primerih, ko tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, oziroma v dveh letih od izvajanja ukrepov, uniči.

Po prepričanju 31 poslank in poslancev, ki so se podpisali pod zahtevo, sta omenjena člena v nasprotju z več členi ustave, med drugim s pravico do zasebnosti, pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do poštenega sojenja.

Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti so opozorili, da zakon ne določa roka, v katerem mora policija izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov predati tožilcu, kot tudi ne, v kakšnem roku mora biti gradivo predano preiskovalnemu sodniku v preizkus.

Takšna "časovna nedoločnost" je po mnenju vlagateljev v neskladju z ustavnimi in konvencijskimi zahtevami po določnosti predpisov, ki urejajo posege v komunikacijsko zasebnost.

Prav tako po navedbah vlagateljev v zakonu ni določeno, kako je treba ravnati z zbranimi podatki po opravljenem preizkusu s strani preiskovalnega sodnika, komu se gradivo vrača ter komu in pod kakšnimi pogoji je dostopno.

Tudi ureditev, po kateri se lahko po poteku dveh let od konca izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov hrani del izsledkov, ki z očitanim kaznivim dejanjem nimajo nobene zveze, ne zasleduje nobenega legitimnega cilja, so prepričani.

"Da se navedeno v praksi dogaja ter da takšno prakso sodna veja oblasti zaenkrat šteje za dopustno, kaže stališče Višjega sodišča v Mariboru, kjer je v eni od zadev državni tožilec začel pregon zoper obdolženca v okviru dveletnega roka po prenehanju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Po preteku dveletnega roka pa je nato vložil še obtožni predlog pred okrajnim sodiščem za povsem drugo kaznivo dejanje, sklicujoč se pri tem na izsledke prikritih preiskovalnih dejanj," so navedli vlagatelji.

Glede na to ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi neustavnost 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku oziroma naj ugotovi, da zakon vsebuje neustavno pravno praznino.

V zahtevi 31 poslank in poslancev navaja, da so se za pobudo za oceno ustavnosti odločili tudi potem, ko jih je parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb seznanila, da obstaja sporno ravnanje policije z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov.