STA novice / Klemenčič: Vlada bo predlog novele zakona o izvršbi predvidoma potrdila še pred počitnicami
petek, 26.5.2017
Ljubljana, 26. maja (STA) - Minister za pravosodje Goran Klemenčič zagotavlja, da je predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo med drugim reševala tudi problematiko deložacij ljudi v socialni stiski, v zadnji fazi medresorskega usklajevanja. Vlada bo predlog predvidoma potrdila še pred parlamentarnimi počitnicami, je ocenil danes na seji DZ.
Res je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih približno 7300 izvršb na nepremičnine zaradi izterjave dolgov, ki so bili nižji od 100 evrov, se je strinjal minister z Evo Irgl iz SDS, ki mu je postavila poslansko vprašanje glede ukrepov, s katerimi bi preprečili nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Vendar pa je od vloženih izvršb takšnih, ki so izvedene, odstotek, je dejal. Zakonodaja namreč že danes omogoča poplačilo dolga na drugačen način, kar upošteva tudi sodišče, je dodal.
Upniku je torej omogočeno sprožiti postopek izvršbe na katero koli stvar, za katero meni, da bi lahko tako prišlo do poplačila, je pojasnil. Če dolžnik ugovarja v postopku in poplača terjatev drugače, mora sodišče po ministrovem opozorilu temu slediti.
V odmevnem primeru Vaskrsić, ki ga je omenila Irglova, pa je šlo po njegovih besedah na eni strani za veliko neodzivnost upnika, na drugi strani pa tudi za napako sodišča. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice sicer še ni pravnomočna, vsekakor pa jo bodo na ministrstvu po njegovih besedah spoštovali.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč aprila odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 evrov zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi Vaskrsićevega osnovnega dolga v višini 124 evrov.
Minister obžaluje, da je prišlo do sodbe evropskega sodišča v primeru Vaskrsić. "Do nje je prišlo zaradi organizacijskih napak na samem sodišču in ker sodna veja oblasti vse do ustavnega sodišča tega ni prepoznala na tak način, kot jo je prepoznalo evropsko sodišče," je dejal.
Opozoril pa je, da je bil upnik v tem primeru v celoti pasiven in je sredstva, ki jih je dolgoval, imel. Primer Vaskršić je po ministrovih besedah prvi tovrstni primer. Sodstvo je namreč pred tem prizadete upnike ščitilo prav na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je pojasnil.
Zadnje novice
-
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Voditelji EU za dokončanje notranjega trga do konca 2027 (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Sindikat bi ministrstvu za finance onemogočil poseganje v strokovno delo osebne asistence
12.2.2026 -
Orož obljublja mehak prehod v reorganizacijo okrajnih in okrožnih sodišč (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Kaj je okrepljeno sodelovanje članic EU? (pojmovnik)
12.2.2026 -
Generalna pravobranilka EU predlaga razveljavitev odločitve o odmrznitvi sredstev Madžarski
12.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nova pravila za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi
12.2.2026 -
Zelena luč odbora DZ za dvig starostne meje za vožnjo e-skirojev
12.2.2026 -
Javni uslužbenci z minimalno plačo v sedmi plačni razred
12.2.2026 -
Poslanci prihodnjo sredo še na eni izredni seji DZ
12.2.2026 -
Slovenija podpisala konvencijo Sveta Evrope o varstvu odvetniškega poklica
12.2.2026