ZPolS – Zakon o političnih strankah (ZPolS) |...

2110. Zakon o političnih strankah (ZPolS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi zakona o političnih strankah

Razglašam zakon o političnih strankah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994

Št. 012-01/94-114

Ljubljana, dne 4. oktobra 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
o političnih strankah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organe lokalnih skupnosti) in v Evropski parlament.

2. člen

Stranka deluje javno.

Javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke.

Finančno in materialno poslovanje stranke mora biti javno.

3. člen

V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki ima sedež v tujini.

Stranka ne sme delovati oziroma ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih.

Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti.

II. USTANOVITEV IN REGISTRACIJA STRANKE

4. člen

Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava).

Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.

5. člen

Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo voljo o ustanovitvi stranke.

V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:

-

ime in priimek,

-

podatke o datumu rojstva,

-

državljanstvo,

-

stalno oziroma začasno prebivališče,

-

ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,

-

izjavo, da sprejema statut stranke in njen program.

Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri notarju ali upravni enoti.

6. člen

Članica oziroma član stranke lahko postane državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke.

V pristopni izjavi državljanka oziroma državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če so določeni v statutu stranke.

Mladoletna oseba, ki je stara najmanj petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske organizacije kot sestavnega dela stranke, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane članica oziroma član stranke.

Stranka mora imeti register članic oziroma članov stranke.

7. člen

Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni član stranke.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji postane članica oziroma član stranke državljanka oziroma državljan države članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

8. člen

Ime stranke, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke, se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.

Stranka ima lahko samo eno ime, eno skrajšano ime, eno kratico imena in en znak.

V pravnem prometu sme stranka uporabljati le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij, pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo.

Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje države ali tuje stranke.

V volilni kampanji in v kandidacijskem postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

9. člen

Teritorialna organizacijska enota stranke lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke.

10. člen

Register strank (v nadaljnjem besedilu: register) vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: registrski organ). Register je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah. Podatki se v registru vodijo in obdelujejo zaradi varnosti pravnega prometa. Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način vodenja registra ter obrazec ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.

Zahtevi za vpis v register je treba priložiti:

-

200 ustanovnih izjav,

-

statut in program stranke,

-

zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu: zastopnik stranke),

-

grafično upodobitev znaka stranke (v barvni in črnobeli tehniki z legendo barv).

V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ustanovitelja stranke (zbirka listin). Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od stranke in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Podatki, vpisani v register, razen podatka o EMŠO, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.

Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v register iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.

Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena za podatek o EMŠO, vpisan v registrsko knjigo, in za osebne podatke v zbirki listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

11. člen

Registrski organ označi zahtevo stranke za vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve.

Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na pošto štejeta za dan in uro sprejema zahteve.

Če je zahteva stranke za vpis v register pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku, ki ne sme biti krajši od 30 in ne daljši od 60 dni od sprejema zahteve za dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register.

Kadar je odločitev registrskega organa o registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku sporno, registrski organ postopek registracije stranke prekine in napoti udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.

12. člen

Registrski organ izda odločbo o vpisu stranke v register.

Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register.

Stranka začne delovati v skladu s tem zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register.

Registrski organ objavi izrek odločbe o vpisu stranke v register in grafično podobo znaka stranke v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave plača stranka.

13. člen

Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis stranke v register.

14. člen

Stranka se lahko spoji z drugimi strankami, pripoji drugi stranki oziroma se lahko razdruži. S spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo stranka preneha. Stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma razdružitvijo, in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna naslednica strank, ki so s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo prenehale.

Stranka se v primerih iz prejšnjega odstavka vpiše v register oziroma se izbriše iz registra v skladu z določbami tega zakona. Zahtevo za vpis stranke, ki je nastala s spojitvijo ali razdružitvijo, v register oziroma za vpis pripojitve je stranka dolžna podati v roku 15 dni po sprejetih statusnih spremembah.

Vlogi za registracijo stranke, ki je nastala s spojitvijo dveh ali več strank, je poleg listin iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklepe vseh strank z odločitvijo o spojitvi. Vlogi za registracijo stranke, ki je nastala z razdružitvijo stranke, je poleg listin iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona potrebno priložiti še sklep o razdružitvi stranke, ki se je razdružila. Vlogi za registracijo pripojitve stranke drugi stranki je potrebno priložiti sklepe vseh strank z odločitvijo o pripojitvi.

Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, ki je nastala z razdružitvijo stranke, če z aktom organa, določenega v statutu stranke, ni izkazano, da je urejeno nasledstvo razdružene stranke, ki po tem zakonu obsega ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in program stranke.

Premoženjskopravna razmerja stranke, ki je prenehala zaradi razdružitve, se urejajo v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem. Pri odločanju sodišče upošteva število članov stranke ob razdružitvi ter število članov strank po razdružitvi stranke.

Registrski organ ne sme zavrniti zahteve stranke za vpis v register, če ugotovi, da stranka iz prejšnjega odstavka tega člena nima urejenih premoženjskopravnih razmerij.

15. člen

Če stranka spremeni ime, skrajšano ime, kratico imena, znak, sedež stranke ali druge določbe statuta, program, naslov sedeža ali zastopnika stranke, mora v 15 dneh od nastale spremembe zahtevati vpis spremembe v register.

Za vpis sprememb podatkov iz prejšnjega odstavka v register se smiselno uporabljajo določbe 10. in 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona, za vpis pripojitve stranke pa določbe 11. člena, prvega in četrtega odstavka 12. člena ter 13. člena tega zakona.

16. člen

Stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime, kratica imena in znak druge stranke ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka ter spravljajo oziroma bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra.

Državne institucije in pokrajine v državi imajo pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra, če menijo, da so enaki ali podobni njihovim nazivom, simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo.

Rok za vložitev tožbe iz prejšnjih odstavkov je 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije.

17. člen

Registrski organ izbriše stranko iz registra:

-

če tako odloči ustavno sodišče s svojo odločbo;

-

če sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register.

O izbrisu iz prejšnjega odstavka registrski organ obvesti stranko.

Registrski organ začne postopek za izbris stranke iz registra:

1.

na zahtevo stranke;

2.

če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov;

3.

če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, v organe lokalne skupnosti ali v Evropski parlament.

O prenehanju stranke mora zastopnik stranke obvestiti registrski organ v roku 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju stranke ter zahtevati izbris stranke iz registra. Vlogi za izbris mora priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju. Iz poročila mora biti razvidno, da je stranka s proračunskimi sredstvi ravnala skladno z določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona.

Registrski organ odloči o izbrisu stranke iz registra v primerih iz tretjega odstavka tega člena z odločbo. Stranko se iz registra izbriše, ko postane odločba pravnomočna.

Stranka, ki je zaradi spojitve, pripojitve ali razdružitve prenehala, se iz registra izbriše na podlagi odločbe o registraciji nove stranke oziroma odločbe o registraciji pripojitve stranke.

Na podlagi pravnomočne odločbe sodišča registrski organ v primerih iz 16. člena tega zakona izbriše iz registra ime stranke, del imena, skrajšano ime, kratico oziroma znak stranke.

Izbris stranke iz prvega odstavka tega člena iz registra in izrek odločbe o izbrisu stranke iz petega odstavka tega člena ter izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice ali znaka stranke iz prejšnjega odstavka se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

18. člen

Za vpis in izbris stranke iz registra se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

Premoženje oziroma sredstva stranke, ki jih je stranka pridobila iz proračuna, se v primeru izbrisa stranke iz registra, razen iz razlogov iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, vplačajo v proračun. V primeru izbrisa stranke iz razlogov prve alinee prvega odstavka ter 2. in 3. točke tretjega odstavka 17. člena tega zakona se premoženje in sredstva vplačajo v proračun z dnem izbrisa stranke iz registra.

Obseg sredstev oziroma premoženja iz prejšnjega odstavka, razen v primeru iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, ugotovi ter v korist proračuna izterja organ, določen s predpisi o davčni službi. Zastopnik stranke je dolžan temu organu v postopku dati vse potrebne podatke.

III. AKTI IN NOTRANJA UREDITEV STRANKE

19. člen

Stranka ima statut in program.

Statut stranke mora določiti:

Zakon o političnih strankah (ZPolS)

Časovnica