Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja...

4801. Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 13/98 – odločba US) je Državni zbor na seji dne 27. novembra 2001 sprejel

S P L O Š N I D O L G O R O Č N I P R O G R A M
razvoja in opremljanja Slovenske vojske

1. UVOD

Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: program) določa temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj Slovenske vojske ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in opremljanje v obdobju 2002–2007.

Cilj programa je oblikovanje sodobne, učinkovite in racionalne vojaške organizacije, ki bo lahko zagotavljala nacionalno obrambo, se vključila v sistem kolektivne obrambe in aktivno prispevala k stabilnosti v strateškem in regionalnem okolju. Z uresničevanjem programa se bo doseglo višjo pripravljenost Slovenske vojske in večja stopnja njene povezljivosti z zavezniki in partnerskimi državami.

Program temelji na resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/01), obrambni strategiji Republike Slovenije (Vlada RS, št. 820-00/98-4 z dne 31. 8. 2000), zakonu o obrambi, akcijskem načrtu za članstvo v NATO ter dosedanjem izvrševanju splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 32/00).

Ključne vsebine obrambne politike Republike Slovenije, ki opredeljujejo nadaljnji razvoj Slovenske vojske, so določene z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in z obrambno strategijo Republike Slovenije. Republika Slovenija izvaja aktivno varnostno politiko, ki presega izključno varovanje integritete lastnega ozemlja. Pri izvajanju te politike je Republika Slovenija na političnem in vojaškem področju usmerjena v bilateralno in multilateralno sodelovanje, še posebej v okviru Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Partnerstva za mir ter v bodoče članstva v NATO in Evropski uniji.

Strateška cilja Republike Slovenije na obrambnem področju sta članstvo v NATO in sodelovanje v skupni evropski varnostni in obrambni politiki. Strateški koncept NATO je dodatno vodilo preoblikovanja in priprav Slovenske vojske za članstvo v zvezi NATO in za izvajanje kolektivne obrambe oziroma sodelovanje z zavezniki in partnerji. V okviru priprav na članstvo v Evropski uniji je priprava na delovanje v okviru skupne evropske varnostne in obrambne politike ključnega pomena.

Obrambni sistem Republike Slovenije se mora prilagajati spremembam v strateškem okolju. Pri tem je pomemben selektivni pristop glede na zmogljivosti in razpoložljive vire. Preoblikovanje obrambnega sistema mora voditi k povečanju sposobnosti obrambnega sistema v skladu z razpoložljivimi viri, vendar z jasnim razumevanjem in sprejemanjem tveganja, ki ga povzroča omejenost virov. Preoblikovanje obrambnega sistema mora biti usmerjeno v zagotavljanje sil in zmogljivosti za izvajanje lastne in kolektivne obrambe ter aktivno sodelovanje v operacijah v podporo miru.

Obramba države, sodelovanje v operacijah v podporo miru, morebitno sodelovanje Republike Slovenije v kolektivni obrambi in izvajanje operacij izven ozemlja NATO, zahteva večjo prožnost in večnamenskost zmogljivosti obrambnega sistema. Slovenska vojska mora biti zato sposobna izvajati premike na večje razdalje, z ustrezno ognjeno močjo in zaščito. Imeti mora visoko kakovosten kader in opremo ter zadostno bojno in logistično podporo. Glede na razpoložljive vire bo Republika Slovenija prispevala predvsem k preprečevanju in obvladovanju regionalnih konfliktov v njeni bližini. Sodelovanje v obvladovanju regionalnih konfliktov izven ozemlja NATO in Evropske unije pa bo temeljilo na razpoložljivosti virov, povezanih s povečanim ogrožanjem nacionalnih interesov. S članstvom v NATO bo Republika Slovenija prevzela aktivno sodelovanje v kolektivni obrambi.

2. PREGLED STANJA

2.1. Temeljne značilnosti dosedanjega razvoja Slovenske vojske

Slovensko vojsko sestavljajo sile za posredovanje, glavne in prostorske sile. Sile za posredovanje so združene v 1. brigadi Slovenske vojske. V dveh operativnih poveljstvih so glavne in prostorske sile. V operativnem poveljstvu vojaškega letalstva in zračne obrambe pa so samo glavne sile.

V glavnih silah je 7 brigad (2 motorizirani, 2 pehotni, 1 brigada vojaškega letalstva, 1 zračne obrambe in 1 obalne obrambe). V prostorskih silah je 6 vojaško teritorialnih poveljstev s 15 polki.

Najpomembnejše značilnosti dosedanje strukture in stanja v Slovenski vojski, ki jih je treba upoštevati pri njenem nadaljnjem preoblikovanju, so:

-

bojna sposobnost in pripravljenost mirnodobne sestave Slovenske vojske omogočata omejeno reagiranje v miru (angažiranje v bojnih nalogah, pri zaščiti in reševanju ter v mednarodnem vojaškem sodelovanju);

-

mirnodobne kadrovske in materialne zmogljivosti Slovenske vojske so razdrobljene in razporejene v številne mirnodobne enote in razvojna jedra, kar negativno vpliva na pripravljenost;

-

Slovenska vojska ohranja in vzdržuje preobsežno infrastrukturo, ki zahteva znatna finančna sredstva;

-

predvidene bojne zmožnosti vojne sestave Slovenske vojske odstopajo od tistih, ki jih je objektivno mogoče doseči z uspešnim operativnim razvojem ob mobilizaciji;

-

sedanji ter s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske predvideni obseg in struktura Slovenske vojske do leta 2010 sta prevelika glede na ogroženost in zmožnosti Republike Slovenije;

-

v kadrovski strukturi stalne sestave je vrsta neskladij, ki se kažejo kot odstopanje splošne izobrazbe zaposlenih od zahtevane, odstopanje pri vojaškostrokovni izobrazbi, razkorak med osebnimi in nazivnimi čini, neuravnotežena struktura častniških in podčastniških činov, prehitro napredovanje in nedoločena karierna pot vojaških oseb, razlike v plačah, pomanjkljivo urejen status in vloga podčastnikov v poveljstvih ter poklicnih vojakov v enotah in previsoka povprečna starost pripadnikov stalne sestave;

-

razmerje med stalno in rezervno sestavo Slovenske vojske je 1:10, kar kaže na poudarjanje pomena rezervne sestave. Razmerje med častniki in podčastniki stalne sestave je 1:1,4, med podčastniki in vojaki stalne sestave pa 1:0,5, kar je neustrezno in ni primerljivo s sodobnimi vojaškimi organizacijami;

-

razpoložljiva naborna populacija, uveljavljanje ugovora vesti vojaški dolžnosti ter zdravstveno stanje nabornikov zahtevajo tudi spremembe sistema usposabljanja vojakov na služenju vojaškega roka ter iskanje možnosti za ustreznejše popolnjevanje Slovenske vojske;

-

Slovenska vojska je dosegla pomembne rezultate na področju mednarodne povezljivosti in uveljavljanja vojaških standardov, ki veljajo v NATO. Z dosedanjim sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah ter na usposabljanjih in vajah si je Slovenska vojska pridobila tudi pomembne izkušnje.

Uresničevanje temeljnih razvojnih programov ter drugih razvojnih dokumentov je omogočilo dosedanji razvoj Slovenske vojske in njen prehod od članice v Partnerstvu za mir do resne kandidatke za članstvo v evroatlantskem zavezništvu. Vzpostavljene so tudi temeljne organizacijske, materialne in druge rešitve za nadaljevanje njenega preoblikovanja in vzpostavitev sodobne, racionalne in učinkovite vojaške organizacije.

2.2. Spremembe v strateškem okolju Republike Slovenije

Za spremenjeno mednarodno varnostno okolje sta značilna hitro spreminjanje in pojavljanje novih virov ogrožanja ter zmanjšanje pomena vojaškega ogrožanja. Spreminjanje virov in oblik ogrožanja zahteva spreminjanje zlasti strukture in obsega oboroženih sil. Navedeno velja tudi za Republiko Slovenijo. Značilnosti sprememb v varnostnem okolju so opredeljene v resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.

Med stalne vire ogrožanja Republike Slovenije spadajo naravne in druge nesreče, neustrezni posegi v okolje in zdravstveno-epidemiološka ogrožanja.

V prihodnje bodo lahko tudi za Republiko Slovenijo aktualne grožnje, kot so terorizem, povezanost terorističnih in kriminalnih združb, uporaba nekonvencionalnih orožij in druge.

Spremembe v varnostnem okolju in virih so pomemben temelj za nadaljevanje in dokončanje preoblikovanja Slovenske vojske. S temi spremembami je potrebno uskladiti tudi razvojne programe za prihodnje srednjeročno obdobje. Spremembe v varnostnem okolju omogočajo tudi zmanjšanje skupnega obsega Slovenske vojske.

2.3. Izhodišča za nadaljnjo preoblikovanje, razvoj in opremljanje Slovenske vojske

Bistvo nadaljnjega preoblikovanja Slovenske vojske je, da se bo vojna sestava zmanjšala na največ 26.000 pripadnikov. Povečati bo potrebno sile za posredovanje (poklicna sestava), razviti glavne in dopolnilne sile. Zlasti sile za posredovanje in glavne sile bo potrebno ustrezno opremiti. Nadaljevati in zaključiti bo treba opremljanje s ključnimi bojnimi sistemi, ki so se začeli uvajati s temeljnimi razvojnimi programi in izboljšati splošno pripravljenost vojske. Spremeniti bo potrebno notranjo strukturo stalne sestave, ki je bila vsa leta postavljena najprej za 66.700, nato pa za 47.000 pripadnikov. Srednjeročno jo je treba prilagoditi zmanjšani vojni sestavi. To bo omogočilo tudi učinkovitejšo usmerjanje razpoložljivih finančnih sredstev za njen razvoj.

Republika Slovenija je v procesu približevanja in vključevanja v zvezo NATO z akcijskim načrtom za članstvo v NATO in v procesu planiranja sprejela 52 partnerskih ciljev. Ti cilji določajo osnovne naloge in aktivnosti, ki jih mora država uresničiti do vključno leta 2006. Poleg dokončanja oblikovanja sil za posredovanje so prednostni cilji dopolnitve sistema poveljevanja in kontrole, logistike in zračne obrambe. Zato je potrebno že začete projekte na teh področjih nadaljevati in zaključiti.

Razvoj je treba usmeriti tako, da bo država sposobna zavarovati svojo varnost tudi z vojaško obrambo, ne glede na to, ali bo povabljena v članstvo v NATO. Ta interes in potrebo še posebej potrjujejo širše spremembe v varnostnem okolju po terorističnih napadih v ZDA.

S preoblikovanjem Slovenske vojske bo potrebno zagotoviti prehod v razvoju od količine h kakovosti. Izboljšati je treba njeno pripravljenost za izvajanje temeljnih nalog nacionalne obrambe, zaščite in reševanja ter zmožnosti za mednarodno vojaško sodelovanje in vključevanje Republike Slovenije v evroatlantske integracije.

Program razvoja Slovenske vojske mora določiti usmeritve preoblikovanja do leta 2007, za spreminjanje zakonskih, dolgoročnih razvojnih in doktrinarnih dokumentov ter omogočiti načrtovanje spremenjene organizacijske strukture Slovenske vojske.

Republika Slovenija bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ohranila naborni sistem in na njem temelječe popolnjevanje vojske in hkrati uvajala potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki.

S programom za obdobje do leta 2007 se mora obrambno planiranje v Republiki Sloveniji uskladiti s sistemom obrambnega planiranja v NATO.

3. PREOBLIKOVANJE SLOVENSKE VOJSKE

3.1. Namen in temeljne naloge Slovenske vojske v prihodnje

Temeljni namen Slovenske vojske bo tudi v prihodnje odvračanje vojaških groženj, vojaška obramba države v primeru napada, izvajanje obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija, ter sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z njeno organizacijo ter zmogljivostmi.

Naloge Slovenske vojske v miru bodo:

-

zagotavljanje pripravljenosti za delovanje;

-

preprečevanje ogrožanja ter zaščita vojaških objektov, opreme in osebja;

-

sodelovanje v zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;

-

sodelovanje v operacijah v podporo miru in humanitarnih operacijah;

-

ustvarjanje zaupanja s sodelovanjem v bilateralnih in multilateralnih partnerskih programih ter v verifikacijskih postopkih pri nadzoru oborožitve.

Naloge Slovenske vojske v kriznih razmerah v širšem strateškem oziroma regionalnem okolju bodo:

-

preventivna razmestitev sil z ukrepi za zaščito in pripravljenost;

Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske

Časovnica