144. Zakon o prekrških zoper javni red in mir
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o prekrških zoper javni red in mir
Razglaša se zakon o prekrških zoper javni red in mir, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974.
Ljubljana, dne 17. aprila 1974.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o prekrških zoper javni red in mir
1. Pojem prekrška zoper javni red in mir
Po tem zakonu se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v zakonu, na nedovoljen način motita mir ali delo občanov, povzroča nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost občanov ali javno zgražanje, ovira izvrševanje pravic in dolžnosti občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij, ovira izvršitev zakonitih ukrepov državnih organov in uradnih oseb, ali s katerimi se omalovažujejo taki ukrepi, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, žali javna morala, ovira vzgojo otrok in mladine, žalijo državni organi in organizacije, kvari zunanji izgled kraja ali kako drugače rušita družbena disciplina, javna morala in mir ljudi v organizirani družbeni skupnosti.
Prepovedana so dejanja, ki ljudi občutno vznemirjajo ali motijo pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku.
Kdor uporablja naprave, s katerimi se dela hrup ali drugače moti okolica, mora take motnje kar najbolj omejiti.
Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ lahko omeji ali prepove uporabo naprav iz prejšnjega odstavka v bližini zdravstvenih, šolskih, vzgojnoizobraževalnih in podobnih organizacij, stanovanjskih sosesk ter poslovnih prostorov organov in organizacij, če uporaba teh naprav moti njihovo delo ali če to posebej narekujeta varnost prometa ali koristi turizma. Zoper tako odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh.
3. Red in mir v gostinskih prostorih
Poslovodja ali druga odgovorna oseba v družbenem gostinskem obratu ter samostojni gostinec ali oseba, ki ji je zaupano vodenje gostišča samostojnega gostinca, morajo ukreniti vse potrebno za vzdrževanje reda in miru v gostinskih prostorih in naznaniti policijski postaji ali drugemu organu službe javne varnosti vsako kršitev javnega reda in miru v teh prostorih.
Organizacije in občani, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, počitniški domovi in druge posebne gostinske enote organizacij združenega dela in državnih organov, smejo točiti alkoholne pijače samo v poslovnem času, ki ga določi občinska skupščina. Pri ureditvi tega vprašanja mora občinska skupščina upoštevati stanje javnega reda in miru na svojem območju.
4. Nabiranje prostovoljnih prispevkov
Organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter civilne-pravne osebe lahko nabirajo prostovoljne prispevke pri občanih in organizacijah na območju občine, če imajo za to dovoljenje. Dovoljenje se lahko izda tudi občanu, ki ima zaradi elementarne ali druge hude nesreče veliko škodo in to predlaga krajevna skupnost.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, če je zadostno izkazano, da se bodo zbrani prispevki uporabili za splošno koristen namen, ki ga organizacija lahko uresniči v mejah svoje dejavnosti, ali za namen, ki ga je izkazal občan.
Pristojni organ določi v dovoljenju način nabiranja prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja.
Organizator javne prireditve, ki je bila po predpisih priglašena ali zanjo izdano dovoljenje, ni dolžan imeti dovoljenja predpisanega v prvem odstavku tega člena, če pobira namesto vstopnine prostovoljne prispevke.
Pogoji za nabiranje prispevkov v verske namene so urejeni s posebnim zakonom.
