na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-2821/2010, stran 7697 DATUM OBJAVE: 30.6.2010
VELJAVNOST: od 15.7.2010 / UPORABA: od 15.7.2010
RS 52-2821/2010
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 16.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
2821. Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
o razglasitvi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
Razglašam Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. junija 2010.
Št. 003-02-6/2010-8
Ljubljana, dne 21. junija 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1)
O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ustanovi narodni park, določa njegovo območje, varstvena območja in območja ožjih zavarovanih območij v narodnem parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravljanja narodnega parka, sodelovanja javnosti in prebivalcev narodnega parka pri upravljanju narodnega parka, trajnostne razvojne usmeritve v narodnem parku in na območjih samoupravnih lokalnih skupnosti v narodnem parku (v nadaljnjem besedilu: parkovne lokalne skupnosti) ter način njihovega izvajanja, financiranje, nadzor, sankcije in druga ravnanja, povezana s cilji in nameni tega zakona.
2. člen
(cilji in nameni zakona)
(1)
Narodni park se ustanovi in se upravlja s ciljem:
-
da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot;
-
da se prednostno ohrani narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin;
-
da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri v osrednjem delu Julijskih Alp;
-
da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja narodnega parka;
-
da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj) na območju narodnega parka;
-
da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem narodnega parka z razvojem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja;
-
da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje narodnega parka.
(2)
Narodni park je namenjen:
-
prednostnemu varovanju ekološke celovitosti ekosistemov v narodnem parku in preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile;
-
ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi ohranjanja za območje narodnega parka značilne krajine kot prvine tradicionalne rabe prostora;
-
varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot ter celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;
-
spodbujanju trajnostnega razvoja in ohranjanju poselitve;
-
omogočanju obiskovanja za znanstvene, izobraževalne, rekreacijske, turistične in duhovne namene v obsegu in na način, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji narodnega parka.
3. člen
(ustanovitev, ime in znak)
(1)
Ustanovi se narodni park z imenom Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: narodni park), s katerim se nadaljuje varovanje območja Triglavskega narodnega parka, ustanovljenega z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 - popr., 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90 - ZSDZ, 35/01 in 110/02 - ZGO-1).
(2)
Narodni park ima svoj znak, na katerem so stilizirane podobe Triglava, gamsa in triglavske rože ter napis Triglavski narodni park. Znak narodnega parka podrobneje določi Vlada.
(3)
Ime narodnega parka, njegovi prevodi ter izpeljanke in znak narodnega parka so zaščiteni in se lahko uporabljajo v skladu z določbami tega zakona.
4. člen
(izrazi)
(1)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
divjina je območje, kjer potekajo naravni procesi brez kakršnih koli neposrednih vplivov človekovega delovanja;
2.
ekocelica je ožji del naravnega okolja, ki omogoča prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam (v nadaljnjem besedilu: živalske in rastlinske vrste) nujne pogoje za njihov obstoj (npr.: kritje, možnost za gnezdenje in poleganje mladičev, posebni ekološki pogoji);
3.
krajina je bolj ali manj zaokroženo območje, ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja določeno razporeditev krajinskih struktur in je v prostorskih prvinah izraženo razmerje med človekom in naravo na določenem območju in v določenem času. Osnovni gradniki krajine so prostorske prvine, ki so naravnega ali kulturnega izvora (relief, vode in rastje ter raba tal, poselitveni vzorec, stavbno izročilo, tradicionalna raba zemljišč in posestna struktura, prostorske dominante, vedute in posamezne grajene prvine);
4.
kulturna dediščina je kulturna dediščina po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
5.
naravno okolje obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliva, ga oblikuje in uporablja. To so vsa območja zunaj naselij in območij razpršene poselitve, infrastrukturnih objektov državnega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena po predpisih, ki urejajo rudarstvo in načrtovanje prostora, in zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje po predpisih, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
6.
motorna vozila so motorna vozila in kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti;
7.
kopalne vode so kopalne vode po predpisih, ki urejajo vode;
8.
nadomestni objekt je objekt, ki se zgradi zaradi nadomestitve obstoječega objekta;
9.
nadomestna gradnja je gradnja nadomestnega objekta v okviru gabaritov in namembnosti obstoječega objekta;
10.
naselje je območje naselja po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora;
11.
strnjeno naselje je območje naselja s strnjeno grajenimi stavbami različnih namembnosti s pripadajočimi površinami;
12.
razpršena poselitev je tip poselitve po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora;
13.
objekt je objekt po predpisih, ki urejajo graditev objektov, če ni s tem zakonom določeno drugače;
14.
obstoječi objekt je objekt, ki je v rabi ali je njegova raba možna brez izvajanja gradbenih del, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje;
15.
obstoječe smučišče je območje, ki je s prostorskim aktom opredeljeno kot območje, namenjeno smučanju, in ki vključuje neurejen smučarski prostor in smučišča po predpisih, ki urejajo varnost na smučiščih;
16.
nadstandardni razvoj družbenih dejavnosti, nadstandardno izvajanje javne službe ali nadstandardno vzdrževanje prometne infrastrukture je tak razvoj, izvajanje ali vzdrževanje, ki presega uveljavljene standarde na področjih družbenih dejavnosti, javnih služb ali vzdrževanja prometne infrastrukture in se v narodnem parku zagotavlja skladno z načrtom upravljanja;
17.
najboljša razpoložljiva tehnika je najboljša razpoložljiva tehnika po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
18.
parkovna infrastruktura so znaki, poti, parkovne koče, parkirišča, počivališča in drugi objekti, oprema in instalacije, ki so namenjeni varstvu, upravljanju, nadzoru, interpretaciji in obiskovanju narodnega parka in ki so v upravljanju upravljavca narodnega parka; parkovna infrastruktura se za potrebe prostorskega načrtovanja in graditve objektov šteje za gospodarsko infrastrukturo;
19.
planinska koča je planinski dom ali planinska koča, namenjena prenočevanju ter osnovni oskrbi s hrano in pijačo, in bivak, zavetišče ali drug objekt, ki nudi zavetje v visokogorju;
20.
prebivalec ali prebivalka narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: prebivalec) je fizična oseba s stalnim prebivališčem v narodnem parku;
21.
počitniška enota je počitniška hiša ali počitniško stanovanje, ki se za prebivanje uporablja sezonsko ali občasno, in ni predmet trženja v turistične namene;
22.
razvojni dokument je nacionalni program, strategija ali drug program oziroma načrt na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti ter na področju skladnega regionalnega razvoja in na njihovi podlagi pripravljen podrobnejši akt, iz katerega so razvidni posamezni razvojni projekti;
23.
sprememba namembnosti objekta je sprememba namembnosti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pri čemer ni potrebno, da se povečajo vplivi objekta na okolico;
24.
tradicionalna raba naravnih virov je raba, ki jo je človek več stoletij izvajal na trajnosten način;
25.
trajnostne razvojne usmeritve (v nadaljnjem besedilu: razvojne usmeritve) so razvojne usmeritve, ki v narodnem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, temeljijo na primerjalnih prednostnih narodnega parka in omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prebivalcev narodnega parka; nanašajo se na ukrepe glede projektov, investicij in izvajanja dejavnosti v narodnem parku, ki so skladni s cilji narodnega parka.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
II. OBMOČJE NARODNEGA PARKA, VARSTVENA OBMOČJA IN OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA
5. člen
(območje narodnega parka)
Narodni park je območje z izrazitimi značilnostmi visokogorskega sveta, geološkimi, geomorfološkimi, s hidrološkimi in z drugimi naravnimi vrednotami, obsežnimi in raznovrstnimi ekosistemi, izjemno bogatim rastlinskim in živalskim svetom z redkimi ter značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, z visoko stopnjo kakovosti krajine in ohranjenosti kulturne dediščine. Zgodovinske in kulturne vrednote ga povezujejo z večstoletno prisotnostjo človeka in njegovim vsakodnevnim delovanjem. Z ekološkega, zgodovinskega, kulturnega, vzgojnega, razvojnega, duhovnega, s simbolnega, z identitetnega ter estetskega vidika in zaradi vidne prepoznavnosti ima vse to izjemno velik narodni in mednarodni pomen ter velik pomen za parkovne lokalne skupnosti.
6. člen
(varstvena območja)
(1)
Narodni park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje.
(2)
Prvo varstveno območje je osrednje območje in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij divjine, rastlinskih in živalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša na urejenih pašnih planinah v visokogorju in ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine.
(3)
Drugo varstveno območje je osrednje območje z dopuščeno tradicionalno rabo naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi obstoječega stanja narave in kulturne dediščine vsaj v trenutni kakovosti ter preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti ter postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega območja ob upoštevanju razvoja dopuščenih dejavnosti.
(4)
Tretje varstveno območje je namenjeno ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine, ohranjanju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka.
(5)
Upravljanje narodnega parka se mora izvajati skladno s cilji in z namenom narodnega parka ter nameni varstvenih območij.
7. člen
(predlog spremembe meje drugega varstvenega območja)
(1)
Uresničevanje ciljev in namenov tega zakona, zlasti namenov osrednjega območja v drugem varstvenem območju, ki so programsko in finančno določeni v načrtu upravljanja narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja), se preverja vsakih pet let na podlagi podrobne ocene uresničevanja načrta upravljanja.
(2)
Oceno iz prejšnjega odstavka pripravi upravljavec narodnega parka in je sestavni del celotnega poročila o izvajanju načrta upravljanja iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(3)
Na podlagi ugotovitev ocene iz prvega odstavka tega člena, ki izkazujejo bistveno spremenjene okoliščine razvoja dopuščenih dejavnosti v drugem varstvenem območju ali spremenjene razmere v tretjem varstvenem območju, upravljavec narodnega parka skupaj z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: strokovna organizacija), poda strokovni predlog spremembe meje drugega varstvenega območja tako, da se s tem uredi prehod zemljišč iz drugega varstvenega območja v prvo ali tretje varstveno območje, ali iz tretjega varstvenega območja v drugo varstveno območje.
(4)
Vlada pripravi predlog spremembe meje na podlagi strokovnega predloga iz prejšnjega odstavka in ga posreduje Državnemu zboru v sprejem.
(5)
Predlog spremembe meje iz tega člena ne sme povzročiti zmanjšanja osrednjega območja narodnega parka.
8. člen
(ožja zavarovana območja)
(1)
V narodnem parku so ožja zavarovana območja, ki so določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona.
(2)
Ožja zavarovana območja v narodnem parku se lahko zavarujejo skladno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(3)
Kadar se ožja zavarovana območja iz prejšnjega odstavka nanašajo na območja kulturnih spomenikov, registriranih arheoloških najdišč ali varstvena območja po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, se meje ožjega zavarovanega območja in varstveni režimi določijo na podlagi usklajenega predloga ministra ali ministrice, pristojne za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: minister), in ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
9. člen
(meje narodnega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij)
(1)
Meje narodnega parka ter prvega in drugega varstvenega območja so opisno določene v prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona.
(2)
Meje iz prejšnjega odstavka, meje ožjih zavarovanih območij in meje območja Bohinjskega jezera z okolico so določene na Državni topografski karti v merilu 1 : 50.000, ki je kot priloga 3 sestavni del tega zakona.
(3)
Meje iz drugega odstavka tega člena se prikažejo na digitalnem zemljiško katastrskem prikazu na parcelo natančno. Pri prikazu meja se upoštevajo topografske značilnosti in varstvene zahteve.
(4)
Državna topografska karta iz drugega odstavka tega člena in zemljiško katastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri Državnem zboru Republike Slovenije in ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri parkovnih lokalnih skupnostih, upravnih enotah v narodnem parku in pri upravljavcu narodnega parka.
(5)
Meje narodnega parka iz drugega odstavka tega člena so informativno prikazane na publikacijski karti v merilu 1 : 200.000, ki je kot priloga 4 sestavni del tega zakona.
III. RAZVOJNE USMERITVE
10. člen
(razvojne usmeritve)
(1)
Z razvojnimi usmeritvami se v narodnem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka, ki se uresničujejo zlasti:
1.
z ekološkim kmetovanjem, razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s pridelovanjem avtohtonih vrst kulturnih rastlin in z gojenjem avtohtonih pasem domačih živali, izboljšanjem predelave kmetijskih pridelkov in gozdarskih proizvodov;
2.
z zagotovitvijo ustrezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;
3.
s spodbujanjem aktivnosti, ki dodatno prispevajo h krepitvi ekoloških in socialnih funkcij gozda v narodnem parku;
4.
s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter načina gradenj, povezanega s stavbnim izročilom v narodnem parku;
5.
s spodbujanjem do narodnega parka prijaznega turizma, tj. ekoturizma;
6.
s spodbujanjem proizvodov z označbo porekla ali geografsko označbo ali z razvojem blagovne znamke narodnega parka;
7.
s podporo nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih, predvsem šolstva, zdravstva in socialnega varstva;
8.
s podporo nadstandardnemu izvajanju državnih in lokalnih javnih služb v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;
9.
z ohranjanjem in odpiranjem delovnih mest ter s spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva;
10.
s spodbujanjem uporabe najboljših razpoložljivih tehnik;
11.
s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave;
12.
s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;
13.
s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k vzdrževanju in ohranjanju za narodni park značilne krajine;
14.
s spodbujanjem trajnostne mobilnosti in trajnostne rabe energije;
15.
s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k ublažitvi posledic podnebnih sprememb;
16.
z razvojem parkovne infrastrukture in podporo projektom za predstavljanje in interpretacijo narodnega parka, ozaveščanju in izobraževanju javnosti in prebivalcev narodnega parka;
17.
s spodbujanjem obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev narodnega parka.
(2)
Razvojne usmeritve iz 2., 7., 8., 16. in 17. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za tiste dele parkovnih lokalnih skupnosti, ki so zunaj narodnega parka.
(3)
Razvojne usmeritve iz prvega odstavka tega člena se obvezno upoštevajo v razvojnih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države, kjer se predvidijo tudi potrebna sredstva.
(4)
Razvojne usmeritve iz prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredelijo in umestijo v narodni park z načrtom upravljanja.
(5)
Razvojne usmeritve iz prvega odstavka tega člena, ki se neposredno nanašajo na upravljanje narodnega parka, so določene v načrtu upravljanja. Za načrtovanje in izvajanje teh razvojnih usmeritev je odgovoren upravljavec narodnega parka.
(6)
Upravljavec narodnega parka, subjekti spodbujanja razvoja na regionalni ravni po predpisih, ki urejajo skladen regionalni razvoj, in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja pri pripravi regionalnih razvojnih programov in območnih razvojnih programov skrbijo za vključevanje razvojnih usmeritev v te programe, za njihovo usklajenost s tem zakonom in načrtom upravljanja ter za njihovo izvajanje.
11. člen
(načini dodeljevanja spodbud in sofinanciranja)
(1)
Spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se parkovnim lokalnim skupnostim ter prebivalcem narodnega parka in pravnim osebam s sedežem v narodnem parku, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa na območju parkovnih lokalnih skupnosti, dodeljujejo prednostno in praviloma za 25 odstotkov več kot na drugih območjih.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena pravnim osebam po višini in intenzivnosti omejene s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
(3)
Z osebami iz prvega odstavka tega člena so v primeru iz 1., 3., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena izenačene tudi fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče zunaj narodnega parka, v narodnem parku pa uporabljajo gozdna zemljišča ali stalno obdelujejo kmetijska zemljišča, in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova.
(4)
Ne glede na predpise, ki urejajo financiranje občin, se za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku in ki se neposredno nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev iz 2., 7., 8., 9. in 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena, parkovni lokalni skupnosti iz državnega proračuna dodeli 0,20 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračuna dohodnina. Delež dohodnine se razdeli po lokalnih skupnostih v parku: Bohinj (31,62 %), Tolmin (12,77 %), Bovec (24,13 %), Kranjska Gora (12,70 %), Gorje (11,63 %), Jesenice (0,54 %), Bled (1,32 %), Kobarid (5,29 %). Parkovne lokalne skupnosti morajo ta sredstva porabljati namensko. Za nadzor nad namensko porabo sredstev se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja financiranje občin. Ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi in sporoči parkovnim lokalnim skupnostim višino sredstev iz tega odstavka pred predložitvijo državnega proračuna oziroma sprememb državnega proračuna Državnemu zboru. Sredstva se zagotovijo na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.
(5)
Ob naravnih ali drugih nesrečah se zaradi posebnih zahtev pri izvajanju sanacije za odpravo posledic nesreče v narodnem parku namenjajo do 30 odstotkov višja sredstva kot zunaj narodnega parka.
(6)
Prednostno dodeljevanje spodbud in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti se v postopkih dodeljevanja sredstev osebam iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, zagotavlja s pripisom dodatnih točk, v višini 10 odstotkov od najvišjega možnega števila točk.
(7)
Pri določanju višine sredstev iz prvega in petega odstavka tega člena se kot merila uporabljajo:
-
pomembnost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona za doseganje ciljev narodnega parka;
-
vključenost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v načrt upravljanja;
-
vpliv na demografsko ogroženost.
(8)
Vlada predpiše podrobnejša merila in kriterije za določanje višine sredstev iz tega člena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo državne pomoči.
12. člen
(usklajenost razvojnih dokumentov)
(1)
Razvojni dokumenti države in parkovnih lokalnih skupnosti, ki se nanašajo na narodni park, morajo biti usklajeni s cilji narodnega parka, z razvojnimi usmeritvami iz prvega odstavka 10. člena tega zakona in načrtom upravljanja.
(2)
Če je razvojni dokument predmet celovite presoje vplivov planov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, se v tem postopku oceni njegova usklajenost s cilji narodnega parka.
IV. PRAVILA RAVNANJA IN VARSTVENI REŽIMI
1. Varstveni režimi
13. člen
(splošni varstveni režim v narodnem parku)
(1)
Na območju narodnega parka je prepovedano:
1.
izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
2.
izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;
3.
izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene vzorce;
4.
odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst, ki niso opredeljene kot divjad ali ribe po predpisih, ki urejajo divjad in ribištvo, razen za znanstvenoraziskovalne namene in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
5.
naseljevati ali gojiti rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst;
6.
v komercialne namene odvzemati iz narave rastline prostoživečih vrst, vključno z glivami, razen drevja, brez soglasja upravljavca narodnega parka;
7.
loviti divjad s pogonom;
8.
postavljati obore, ribogojnice in urejati komercialne ribnike;
9.
delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, jih sproščati v okolje in uporabljati;
10.
odvzemati iz narave minerale ali fosile, razen za znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
11.
izravnavati grbinaste travnike;
12.
uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč;
13.
z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišča in tekaške proge;
14.
postavljati in uporabljati vire svetlobe za usmerjeno osvetljevanje naravnega okolja;
15.
ograjevati zemljišča v naravnem okolju, razen kadar je ograditev namenjena preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine na kmetijskih zemljiščih, če to bistveno ne otežuje migracije živali prostoživečih vrst;
16.
postavljati znake in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za označevanje planinskih in drugih poti s soglasjem upravljavca narodnega parka;
17.
graditi in postavljati objekte ali naprave na gorske vrhove, grebene, sedla, skalne osamelce, v naravna okna in na druga izpostavljena mesta;
18.
graditi pomožne kmetijske objekte, hleve in pastirske koče v naravnem okolju, razen za opravljanje kmetijskih dejavnosti v narodnem parku, na podlagi pozitivnega mnenja kmetijsko-svetovalne službe o potrebnosti kmetijskega objekta, hleva ali pastirske koče za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti v narodnem parku;
19.
graditi nove ali povečevati počitniške enote ali spreminjati namembnost obstoječih objektov v počitniške enote;
20.
graditi nove planinske in lovske koče zunaj naselij in območij razpršene poselitve;
21.
graditi nova hotelska in apartmajska naselja;
22.
graditi nove objekte za kratkotrajno nastanitev zunaj naselij, v naseljih pa le do 80 ležišč;
23.
graditi nove gostinske stavbe zunaj naselij in območij razpršene poselitve;
24.
graditi nove stanovanjske objekte zunaj naselij, razen gradnje stanovanjskih objektov ali objektov s stanovanjsko-turistično rabo (do 60 turističnih ležišč), ki pomenijo funkcionalno zaokrožitev obstoječe razpršene poselitve in ohranjajo avtohtoni poselitveni vzorec in značilno krajino;
25.
graditi nove objekte, ki so posebnega pomena za obrambo, razen na območjih za potrebe obrambe;
26.
graditi odlagališča odpadkov in odlagati odpadke v naravno okolje;
27.
graditi objekte za hranjenje nevarnih snovi, razen enostavnih objektov za lastne potrebe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
28.
graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine;
29.
širiti obstoječa smučišča ali graditi nova;
30.
graditi objekte na obstoječih smučiščih, razen smučarskih prog, žičniških naprav in stavb žičniških naprav ter izvajanja vzdrževalnih del;
31.
graditi nove objekte ali postavljati naprave za proizvodnjo energije zunaj naselij, razen iz obnovljivih virov za samooskrbne potrebe, kjer ni možnosti priključitve na javno energetsko omrežje;
32.
graditi oziroma urejati nova vzletno-pristajalna mesta za zrakoplove, razen ureditve izven letaliških pristajališč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
33.
graditi nove nadzemeljske prenosne energetske, telekomunikacijske in komunalne vode, razen na območjih, kjer bi vkop lahko negativno vplival na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot, in za potrebe radionavigacijskih objektov ter naprav za mednarodni zračni promet;
34.
izvajati ukrepe ali gradnje, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakor koli vplivali na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda;
35.
odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe v narodnem parku s soglasjem upravljavca narodnega parka;
36.
odpirati nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin;
37.
odvzemati grušč z melišč;
38.
uporabljati čolne z motorji z notranjim izgorevanjem, razen za reševanje;
39.
uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu, razen za oskrbo planinskih koč in smučišč ter za urejanje smučarskih tekaških prog s soglasjem upravljavca narodnega parka in za reševanje;
40.
leteti z zrakoplovi pod 1000 čevlji (304,8 metri) nad najvišjo trenutno točko oziroma oviro med letenjem, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbovanja objektov pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja, zaradi zagotavljanja obrambe države, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanja policijskih nalog, znanstvenoraziskovalne dejavnosti in meteorološke službe ter s soglasjem upravljavca narodnega parka izvajati geodetsko, filmsko, video in dokumentarno snemanje narodnega parka;
41.
vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali z baloni, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
42.
parkirati motorna vozila, počitniške prikolice ali motorna vozila, ki se uporabljajo za prebivanje, zunaj za to določenih mest;
43.
voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili in s kolesi v naravnem okolju, razen za službene vožnje javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske ter kmetijsko-svetovalne službe, gospodarjenja z gozdovi in divjadjo, opravljanja kmetijskih, geodetskih, geoloških del in urejanja voda;
44.
voziti z motornimi vozili na državnih, občinskih, gozdnih in kmetijskih cestah ter javnih poteh za namene organiziranih športnih, testnih, kros in podobnih voženj ter v reklamne, tekmovalne in podobne namene;
45.
kuriti ogenj zunaj za to urejenih mest, razen za namene kmetijske dejavnosti in varstva gozdov;
46.
šotoriti ali taboriti zunaj za to določenih mest, razen na mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
47.
puščati pse s povodca zunaj naselij, razen pri izvajanju lova in paše ter pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe;
48.
izvajati turistične, športne ali rekreacijske dejavnosti, razen ribolova po predpisih, ki urejajo sladkovodno ribištvo, na vodotokih in stoječih vodah, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
49.
jezditi konje zunaj za to določenih poti;
50.
snemati filme, videospote in druge videoprodukte za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z nameni in s cilji narodnega parka, kar se preverja s soglasjem upravljavca narodnega parka;
51.
izvajati vojaške vaje in usposabljanja zunaj območij za potrebe obrambe, razen usposabljanja v gorništvu ter za zaščito in reševanje oziroma v primeru poslabšanja varnostnih razmer ter vojne nevarnosti;
52.
uporabljati pirotehnična sredstva v naravnem okolju, razen za potrebe obrambe, zaščite in reševanja, ter eksplozivna sredstva, razen za dovoljene namene.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko izda dovoljenje za odstranitev objekta.
(3)
Varstveni režimi iz prvega odstavka tega člena se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.
14. člen
(ugotavljanje škodljivosti ravnanj, posegov in dejavnosti)
(1)
Poleg ravnanj, posegov in dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, prvega odstavka 15. člena in 17. člena tega zakona ogrožajo narodni park še tista ravnanja, posegi in dejavnosti, za katere se v postopku priprave prostorskih aktov, načrtov rabe naravnih dobrin, načrtov urejanja voda ali v postopku izdaje konkretnih upravnih odločb ugotovi, da bi lahko ogrozili cilje narodnega parka v taki meri, da bi se bistveno spremenile ali ogrozile tiste lastnosti, ki so pomembne za ohranitev naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti, krajinske pestrosti in kulturne dediščine v narodnem parku.
(2)
Škodljivost ravnanj, posegov ali dejavnosti iz prejšnjega odstavka se ugotovi v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti in v drugih predpisanih postopkih, ki se izvajajo po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, upravljanja voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(3)
Na podlagi ugotovljene škodljivosti ravnanj, posegov ali dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se tako ravnanje, poseg ali dejavnost dovoli ob hkratni določitvi obveznih pogojev za omilitev škodljivih vplivov na narodni park ali pa se prepove.
15. člen
(varstveni režim v prvem varstvenem območju)
(1)
V prvem varstvenem območju je poleg prepovedi iz 13. člena tega zakona prepovedano tudi:
1.
spreminjati obliko in sestavo površja, razen v primerih, določenih s tem zakonom;
2.
odvzemati iz narave rastline prostoživečih vrst vključno z glivami, razen za znanstvenoraziskovalne in izobraževalne namene in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
3.
doseljevati in ponovno naseljevati v naravo živali prostoživečih vrst, razen zaradi izvajanja ukrepov varstva živali prostoživečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in državnega monitoringa voda po predpisih, ki urejajo vode;
4.
loviti divjad in ribe;
5.
gospodariti z gozdovi;
6.
pasti živali zunaj za to določenih območij planin ali brez pašnih redov;
7.
odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda;
8.
izvajati melioracijska dela, razen poseka dreves in grmičevja za redno vzdrževanje in urejanje pašnikov in poti na za to določenih območjih planin v načrtu upravljanja ter za urejanje obstoječe mreže kolovozov in poljskih poti za dostop na te planine pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja;
9.
graditi nove in rekonstruirati obstoječe objekte tako, da se poveča obseg ali spremeni njihovo namembnost, ter postavljati začasne objekte, razen:
-
mlekarn in hlevov, vendar samo na za to v načrtu upravljanja določenih območjih planin in če je njihova raba povezana s pašo;
-
objektov za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja;
-
objektov za evidentiranje in sledenje meteoroloških, hidroloških, agroloških in ekoloških razmer ter geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov, če ti ne zahtevajo cestne povezave in nimajo ležišč;
10.
graditi nove in širiti obstoječe ceste, kolovoze, poljske in druge poti;
11.
graditi novo gozdno infrastrukturo;
12.
graditi nadomestne objekte, razen če so namenjeni kmetijski dejavnosti, povezani s pašo na planinah, določenih v načrtu upravljanja;
13.
spreminjati namembnost obstoječih objektov ali njihovih delov;
14.
nadelavati nove planinske, turistične in druge poti ter steze, jih širiti ter označevati, razen označevati zgodovinske in tematske poti s soglasjem upravljavca narodnega parka;
15.
izvajati gostinsko dejavnost in nuditi prenočišča na planini, razen v okviru dopolnilne dejavnosti na planini;
16.
prirejati javne shode in prireditve ter organizirati športna tekmovanja, razen če ne povzročajo prekomerne obremenitve s hrupom in če nimajo neugodnih vplivov na cilje narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
17.
kopanje, potapljanje, čolnarjenje in druge rekreacijske dejavnosti na jezerih in vodotokih;
18.
voziti motorna vozila na gozdnih in kmetijskih cestah, razen za vožnje, ki so dovoljene v 43. točki prvega odstavka 13. člena tega zakona;
19.
voziti se s kolesom, razen na gozdnih in kmetijskih cestah, planinskih in drugih poteh ter nekategoriziranih gozdnih prometnicah, ki so določene v načrtu upravljanja.
(2)
Dopolnilna dejavnost na planini iz 15. točke prejšnjega odstavka je z dejansko planinsko pašo povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetijskem gospodarstvu - planini v času paše in omogoča nosilcem ali nosilkam (v nadaljnjem besedilu: nosilec) planinske paše boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile na planini. Kot dopolnilni dejavnosti na planini se lahko opravljata samo predelava mleka in turizem na planini v največ enem, posebej za to urejenem objektu za vsako od obeh dejavnosti.
(3)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so v prvem varstvenem območju dopustne gradnje, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, ki so potrebne zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, ter objektov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih nesrečah.
(4)
Ne glede na določbo 4. točke prvega odstavka tega člena je:
-
zaradi preprečevanja pojava in širjenja nalezljivih bolezni ali ob porušenem naravnem ravnovesju zaradi prekomernega povečanja populacije ene vrste divjadi nad nosilno kapaciteto ekosistema, tako da so izkazani neugodni vplivi na druge živalske ali rastlinske vrste, v prvem varstvenem območju dopustno odvzemati divjad iz narave na posebej za to določenih območjih;
-
dopusten odvzem divjadi in rib iz narave za znanstvenoraziskovalne namene in izvajanje ukrepov varstva živali prostoživečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
-
dopustno pobiranje divjadi ali njenih delov v okviru opravljanja nalog upravljanja z loviščem v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo.
(5)
Obseg območij ter vsebina in čas trajanja upravljavskega ukrepa za divjad iz prve alinee prejšnjega odstavka se določijo v letnih lovskoupravljavskih načrtih Triglavskega lovsko upravljavskega območja, ki jih pripravi Zavod za gozdove Slovenije na predlog upravljavca narodnega parka po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo.
(6)
Ne glede na določbi 5. in 11. točke prvega odstavka tega člena je v prvem varstvenem območju dopustno izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, brez izkoriščanja gozdov, ki so namenjeni ohranjanju in krepitvi varstvenih funkcij gozdov in zagotavljanju nujnih varstvenih ukrepov v gozdovih, ter izgradnja nujno potrebne gozdne infrastrukture za izvedbo teh ukrepov. Vrsta, način, obseg in trajanje ukrepov in zanje potrebna gozdna infrastruktura se določijo v gozdnogojitvenih načrtih, ki jih ob soglasju upravljavca narodnega parka pripravi Zavod za gozdove Slovenije.
(7)
Varstveni režimi iz prvega odstavka tega člena se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.
(8)
Vlada predpiše dodatne pogoje, ki določijo podrobnejše značilnosti, obseg in način opravljanja dopolnilne dejavnosti na planini v narodnem parku kot vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji ob upoštevanju naravnih razmer in obremenjenosti ter skladno s cilji narodnega parka in načrtom upravljanja.
(9)
V postopku izdaje dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, sodeluje upravljavec narodnega parka z mnenjem.
16. člen
(varstveni režim v drugem varstvenem območju)
(1)
V drugem varstvenem območju veljajo prepovedi iz 13. in 15. člena tega zakona, pri čemer je dovoljeno:
1.
pasti živali po predpisih, ki urejajo kmetijstvo;
2.
vzdrževati obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč in postavljati senike zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3.
sonaravno gospodariti z gozdom skladno z gozdnogospodarskim načrtom;
4.
loviti divjad skladno z lovskoupravljavskim načrtom;
5.
voziti se z motornimi vozili po kmetijskih in gozdnih cestah, določenih z načrtom upravljanja.
(2)
Poleg izjem iz prejšnjega odstavka je v drugem varstvenem območju na območju Bohinjskega jezera z okolico dovoljeno tudi:
1.
loviti ribe skladno z ribiškogojitvenim načrtom;
2.
graditi nadomestne pomole na južni obali Bohinjskega jezera na lokacijah obstoječih zakonito zgrajenih pomolov;
3.
zgraditi čolnarno na lokaciji Pod skalco po predpisih, ki urejajo zagotavljanje varne plovbe po celinskih vodah, s katerimi je upravljanje s pristanišči določeno kot lokalna gospodarska javna služba;
4.
kopanje, potapljanje, drsanje, čolnarjenje in jadranje;
5.
začasno sezonsko postaviti nujno opremo, ki je po predpisih, ki urejajo varstvo pred utopitvami, potrebna za ureditev območij kopalnih voda v Fužinarskem zalivu na Veglju.
(3)
V območju iz prejšnjega odstavka je prepovedana širitev obstoječega kampa.
17. člen
(varstveni režimi v ožjih zavarovanih območjih)
(1)
Poleg prepovedi iz 13., 15. ali 16. člena tega zakona je v naslednjih ožjih zavarovanih območjih, glede na to, v katerem varstvenem območju se ožje zavarovano območje ali njegov del nahaja, prepovedano tudi:
1.
v naravnih rezervatih: Log pod Mangrtom - Ruševa glava in Kukla - Razor: izvajati posege, dejavnosti in ravnanja, razen gibati se po obstoječih poteh;
2.
v naravnih spomenikih: Krn - Rdeči rob, Mangrt - vrh, sedlo in južna pobočja ter Jama pod Rdečo skalo (Mangrška jama), Morež - južna pobočja, Kriški podi - kraška uravnava in jezera, Dupeljsko jezero, Krnsko jezero, Jezero v Lužnici, Dolina Triglavskih jezer:
-
spreminjati obliko in sestavo površja;
-
izvajati zemeljska dela (npr. odkopavati travno rušo);
-
graditi objekte vseh vrst, razen rekonstrukcij planinskih koč pod pogoji iz 9. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona;
3.
v naravnih spomenikih: Mala korita Koritnice, Soteska Koritnice in Klužka korita, Loška stena, Soča - korita Vrsnice, Trenta - Kloma, Trenta - Tonov kamen, Trenta - skali in podor pri Plajerju:
-
spreminjati obliko in sestavo površja;
-
izvajati zemeljska dela (npr. odkopavati travno rušo);
-
graditi objekte vseh vrst in izvajati dela na bregu ali v neposredni bližini bregov, razen ob trdnjavi v Klužkih koritih, kjer je dopustna obnova nekdanjega mostu in sedanje brvi čez Koritnico;
-
izvajati športne rekreativne dejavnosti, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote;
4.
v naravnih spomenikih: Tolminka - soteska in korita, Možnica - soteska, korita, slapovi in naravna mostova, Trenta - Mlinarica, Trenta - Zapotok, Zadlaščica:
-
graditi objekte vseh vrst in izvajati dela na bregu ali v neposredni bližini bregov, razen izvajanja investicijskih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del zaradi zagotavljanja ustreznih prometnotehničnih in prometnovarnostnih zahtev na obstoječih cestah;
-
izvajati športne rekreativne dejavnosti, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote;
5.
v naravnem spomeniku Pokljuška soteska:
-
spreminjati obliko in sestavo površja;
-
graditi objekte vseh vrst;
-
izvajati zemeljska dela (npr. odkopavanje travne ruše);
-
ob vhodu v Pokljuško luknjo spreminjati vegetacijske združbe;
6.
v naravnih rezervatih: Mala Pišnica, Sleme nad Tamarjem in Slemenova špica:
-
pasti živino, razen na območju naravne vrednote Sleme nad Tamarjam in Slemenova špica,
-
graditi objekte vseh vrst, razen rekonstrukcij objektov, gradenj nadomestnih vodnogospodarskih objektov in lovskih koč;
7.
v naravnih spomenikih: Fosili v Kozji dnini, Špica v Sedelcih, Grapa pod Travnikom in slap Črne vode, Hornovo okno, Malo Prisojnikovo okno, Peričnik - zgornji in spodnji slap ter naravni most, Okno v južni steni Škrlatice, Okni v Rjavini, Veliko Prisojnikovo okno, Izvir in slap Nadiže, Lipa v Zgornji Radovni, Šum v Blejskem Vintgarju:
-
graditi objekte vseh vrst;
8.
v naravnem spomeniku Triglav:
-
graditi objekte vseh vrst;
-
na območju naravne vrednote Triglavski ledenik je prepovedano tudi:
a)
postavljati prenosne žičnice;
b)
smučati od 1. julija do 1. decembra;
c)
izkoriščati led za pridobivanje vode;
9.
v naravnih spomenikih Lipa v Zgornji Radovni (Gogalova lipa) in Soča - lipa pred cerkvijo sv. Jožefa:
-
sekati, lomiti ali kako drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevo, njegovo deblo, korenine in veje;
-
obešati ali postavljati predmete na drevo;
-
posegati v tla na površini navpične projekcije krošnje drevesa;
10.
v naravnem spomeniku Gorska skupina Martuljek: v delu, ki je v drugem varstvenem območju:
-
graditi nove objekte in naprave za proizvodnjo energije ter energetske in komunikacijske vode;
-
graditi nove in širiti obstoječe ceste, gozdne ceste, vlake, kolovoze, poljske in druge poti.
(2)
Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.
18. člen
(izjeme za območja cest)
(1)
Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območju regionalnih cest Kranjska Gora-Ruska cesta-Vršič-Trenta in ceste Strmec na Predelu-Mangartsko sedlo, znotraj njunega varovalnega pasu po predpisih, ki urejajo ceste, v prvem in drugem varstvenem območju dovoljeno:
1.
izvajati investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja ustreznih prometnotehničnih in prometnovarnostnih zahtev;