Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski...

3698. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)

Razglašam Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2017.

Št. 003-02-11/2017-5

Ljubljana, dne 20. decembra 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI (ZVISJV-1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji, da se kar najbolj zmanjšata škoda za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem in radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja ter da se hkrati omogočijo razvoj, proizvodnja in uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen pridobivanju jedrske energije, zakon ureja izvajanje ukrepov jedrske in sevalne varnosti, če gre za uporabo jedrskega blaga, pa tudi posebnih ukrepov varovanja.

(2)

Ta zakon določa pristojnosti organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, za izvajanje določb in nadzor po tem zakonu, vključno s pristojnostmi inšpektorjev za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(3)

S tem zakonom se v pravni red prenašajo Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 72 z dne 17. 3. 2016, str. 69), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/59/Euratom), Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L št. 172 z dne 2. 7. 2009, str. 18), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L št. 219 z dne 25. 7. 2014, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/87/Euratom), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/71/Eurartom), Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne 2. 8. 2011, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/70/Euratom) ter Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (UL L št. 337 z dne 5. 12. 2006, str. 21; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/117/Euratom).

2. člen

(izključitev uporabe)

(1)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vsebnost radioaktivnih snovi, se ne uporabljajo za živila in njihove sestavine, za katere vsebnost določajo predpisi o zdravstveni ustreznosti živil.

(2)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vnos iz držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), iznos vanje, uvoz in izvoz zdravil, za katera je to urejeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z zdravili in medicinskimi pripomočki.

(3)

Določbe tega zakona se glede varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji ne uporabljajo za izpostavljenost:

-

naravnemu sevanju, kot so obsevanost zaradi radionuklidov, ki jih vsebuje človeško telo, in izpostavljenost kozmičnemu sevanju na površini zemeljske skorje;

-

posameznikov iz prebivalstva ali delavcev kozmičnemu sevanju med letom ali v vesolju, razen če gre za izpostavljenost letalske ali vesoljske posadke;

-

na površju tal kot posledici prisotnosti radionuklidov, ki so v nedotaknjeni zemeljski skorji.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo ta pomen:

1.

Aktivnost je aktivnost danega števila radionuklidov v izbranem energijskem stanju ob določenem času in je določena kot količnik A = dN/dt, pri čemer je dN pričakovano število spontanih jedrskih prehodov iz tega energijskega stanja v časovnem intervalu dt. Enota za aktivnost je bekerel.

2.

Čezmerna izpostavljenost je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo in druge izdelke ali materiale.

3.

Dekontaminacija je zmanjšanje ali odstranjevanje radioaktivnih snovi iz posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov.

4.

Diagnostične referenčne ravni so vrednosti dozimetričnih količin ionizirajočih sevanj ali aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih diagnostičnih ali intervencijskih radioloških posegih za skupine pacientov standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi posameznih skupin radiološke opreme.

5.

Dovoljenje je odločba, s katero pristojni organ v skladu z zahtevami tega zakona dovoli in določi pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti, uporabo vira sevanja, obratovanje ali razgradnjo jedrskih ali sevalnih objektov, kakršno koli ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, zaprtje odlagališč po tem zakonu ali druge dejavnosti, določene s tem zakonom.

6.

Doza je merilo za absorbirano energijo na enoto mase ali škodo za zdravje. Doze so absorbirane, ekvivalentne ali efektivne. Absorbirana doza izraža absorbirano energijo na enoto mase. Ekvivalentna doza izraža različne učinke, ki jih ima posamezna vrsta ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali organ, efektivna doza pa stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem in se izračuna kot vsota vseh ekvivalentnih doz, uteženih glede na posamezno tkivo ali organ.

7.

Dozna ograda je najvišja še sprejemljiva vnaprej določena doza sevanja, ki jo prejme posameznik zaradi določenega vira sevanja v okviru izvajanja načrtovane sevalne dejavnosti, pod katero je treba optimizirati izpostavljenost.

8.

Fizično nadzorovano območje je območje ali objekt pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom. Obdano je z mehansko oviro in ima omejeno število vhodov, ki so pod ustreznim nadzorom.

9.

Fizično varovanje so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s katerimi se preprečujejo kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih.

10.

Gradbeni material je vsak gradbeni proizvod, ki je namenjen trajni vgradnji v gradbeni objekt ali njegove dele in od katerega lastnosti je odvisno, kakšna bo izpostavljenost posameznika ionizirajočemu sevanju v tem gradbenem objektu.

11.

Ionizirajoče sevanje (v nadaljnjem besedilu: sevanje) je prenos energije v obliki delcev ali elektromagnetnih valov z valovno dolžino 100 nanometrov ali manj ali frekvenco 3 x 10¹⁵ Hz ali več, ki lahko neposredno ali posredno povzroči tvorbo ionov.

12.

Izpostavljeni delavec ali izpostavljena delavka (v nadaljnjem besedilu: izpostavljeni delavec) je oseba, ki pri delodajalcu ali kot samozaposleni opravlja delo v okviru sevalne dejavnosti, pri katerem je lahko izpostavljena ionizirajočim sevanjem in lahko prejme dozo, ki presega katero koli predpisano mejno dozo za prebivalce. Izpostavljeni delavec opravlja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi podlagi.

13.

Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) pomeni biti obsevan z ionizirajočim sevanjem. Izpostavljenost je lahko zunanja, če je vir sevanja zunaj telesa, ali notranja, če je vir sevanja v telesu.

14.

Izpostavljenost izvajalcev zaščitnih ukrepov je izpostavljenost izvajalca zaščitnih ukrepov ob izrednem dogodku zaradi njegovega dela.

15.

Izpostavljenost ob izrednem dogodku je izpostavljenost zaradi izrednega dogodka. Ta izpostavljenost ne vključuje izpostavljenosti izvajalcev zaščitnih ukrepov.

16.

Izpostavljenost pri delu je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev, praktikantov in študentov med opravljanjem njihovega dela.

17.

Izpostavljenost prebivalcev je izpostavljenost posameznikov, ki ne vključuje poklicne izpostavljenosti ne izpostavljenosti v zdravstvene namene.

18.

Izpostavljenost radonu pomeni izpostavljenost radonovim potomcem.

19.

Izpostavljenost v zdravstvene namene je izpostavljenost pacientov ali asimptomatičnih posameznikov kot del njihove diagnostike ali zdravljenja, ki naj bi koristilo njihovemu zdravju, kot tudi izpostavljenost negovalcev ter prostovoljcev pri medicinskih in biomedicinskih raziskavah.

20.

Izpostavljenost zaradi slikanja v nemedicinske namene je vsaka namerna izpostavljenost ljudi pri slikanju, katere osnovni namen ni zdravstvena korist izpostavljenega posameznika.

21.

Izrabljeno gorivo je jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je iz nje trajno odstranjeno. Izrabljeno gorivo se lahko obravnava kot koristna snov, ki jo je mogoče predelati, ali kot radioaktivni odpadek, ki ga je treba odložiti.

22.

Izredni dogodek je okoliščina ali dogodek, ki ni običajen in pri katerem se zmanjša sevalna ali jedrska varnost ali je zmanjšana raven varstva pred sevanji. Zaradi stanja, ki je posledica izrednega dogodka, je treba začeti takojšnje priprave ali izvajanje ukrepov za preprečitev ali odpravo posledic za zdravje in varnost ljudi ter kakovost njihovega življenja, za preprečitev posledic na premoženje in okolje ali za odpravo tveganj, ki vodijo do takih resnih posledic.

23.

Izvajalec ali izvajalka zaščitnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec zaščitnih ukrepov) je oseba, ki ob izrednem dogodku ukrepa v skladu s svojo določeno vlogo ob takem dogodku in je pri tem lahko izpostavljena ionizirajočim sevanjem.

24.

Izvajalec ali izvajalka radiološkega posega (v nadaljnjem besedilu: izvajalec radiološkega posega) je oseba, ki pri radiološkem posegu upravlja radiološko opremo. Razen v izjemnih primerih, določenih s tem zakonom ali v podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, je izvajalec radiološkega posega radiološki inženir ali zdravnik.

25.

Izvajalec ali izvajalka sevalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec sevalne dejavnosti) je fizična ali pravna oseba, ki je po določbah tega zakona registrirala svojo sevalno dejavnost ali zanjo pridobila dovoljenje za izvajanje.

26.

Izvoz je vsak iznos radioaktivnih ali jedrskih snovi iz carinskega območja EU v skladu s carinskimi predpisi.

27.

Jedrska varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno obratovanje jedrskega objekta, preprečujejo izredni dogodki ali ublažijo posledice teh dogodkov ter prispeva k varstvu izpostavljenih delavcev, prebivalstva in okolja pred ionizirajočimi sevanji.

28.

Jedrske snovi so rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi, opredeljene v 197. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C št. 84 z dne 30. 3. 2010, str. 1).

29.

Jedrski objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visokoradioaktivnih odpadkov in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko- ali srednjeradioaktivnih odpadkov. Jedrski objekt lahko sestoji tudi iz več jedrskih objektov, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju in jih upravlja ena oseba.

30.

Jedrsko blago so jedrske snovi ter oprema in tehnologije, ki so načrtovane in izdelane za proizvodnjo ali uporabo jedrskih snovi.

31.

Jedrsko varovanje so ukrepi, ki obsegajo preprečevanje, zaznavanje in ukrepanje v primeru kraje, sabotaže, nepooblaščenega dostopa, nedovoljenega prenosa ali drugih zlonamernih dejanj, ki vključujejo jedrske ali radioaktivne snovi in objekte ali dejavnosti, povezane z njimi.

32.

Klinična odgovornost za radiološki poseg je odgovornost zdravnika, ki se nanaša na upravičenost in optimizacijo izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem pacienta pri radiološkem posegu. V okviru tega je zdravnik odgovoren za: klinično oceno izida posega, sodelovanje z drugimi specialisti ali zdravstvenim osebjem glede primerne radiološke prakse, pridobivanje podatkov o predhodnih posegih, zagotavljanje obstoječih informacij ali dokumentacije o radioloških posegih napotnim ali drugim zdravnikom, ustrezno poučitev pacienta in drugih prizadetih posameznikov o tveganjih zaradi posegov ali ionizirajočih sevanj.

33.

Klinična presoja je sistematični pregled izvedbe in rezultatov radioloških posegov s ciljem dvigniti kakovost in rezultate oskrbe pacienta. Temelji na primerjavi postopkov in rezultatov posegov z dogovorjenimi standardi dobre radiološke prakse ter vodi do sprememb postopkov oziroma uskladitev s sodobnimi standardi, kjer je to potrebno in primerno.

34.

Kontrolirano območje je območje na zunanjem robu varovanega območja. Kontroliran je lahko tudi prostor znotraj objekta ali objekt, ki je pod občasnim fizičnim in stalnim tehničnim nadzorom.

35.

Kultura varovanja sestoji iz značilnosti, naravnanosti in vedenja pri posameznikih v organizacijah ali ustanovah, katerih cilj so podpora, izboljšanje in trajnostni pristop do jedrskega varovanja.

36.

Manj pomemben sevalni objekt je objekt, v katerem se uporabljajo viri sevanja, ki bi brez vnaprej ustrezno načrtovane zaščite objekta lahko povzročili izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v objektu nad predpisanimi mejnimi dozami.

37.

Mejna doza je največja vrednost efektivne doze (če je to primerno, predvidene efektivne doze) ali največja vrednost ekvivalentne doze v določenem časovnem intervalu, ki je doza posameznika ne sme preseči.

38.

Mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije so vrednosti specifičnih aktivnosti, ki so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v človeški organizem z zaužitjem ali vdihavanjem, na podlagi modelov zunanje izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem in na podlagi pretvorbenih količnikov, t. i. doznih faktorjev. Določijo se za posamezne radionuklide ali vrste radionuklidov na površinah, v snoveh in za referenčne osebe.

39.

Monitoring radioaktivnosti v okolju so meritve hitrosti doz zaradi radioaktivnih snovi v okolju ali meritve koncentracije radionuklidov v okolju.

40.

Načrt zaščite in reševanja organizacije je dokument, ki ga pripravi upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in v skladu z določili tega zakona. Opisuje ukrepe, s katerimi se načrtuje ustrezen odziv pri izpostavljenosti ob izrednem dogodku. Tak odziv temelji na pričakovanih dogodkih in scenarijih.

41.

Načrtovana izpostavljenost je izpostavljenost zaradi načrtovane uporabe vira sevanja ali načrtovane človekove dejavnosti, ki spremeni prenosne poti, povezane z izpostavljenostjo. Načrtovana izpostavljenost povzroči ali bi lahko povzročila izpostavljenost ljudi in okolja. Zajema lahko pričakovane in potencialne izpostavljenosti.

42.

Nadzorovano območje je območje, za katero veljajo posebna pravila, s katerimi se zagotovi ustrezno varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali prepreči širjenje radioaktivne kontaminacije, in do katerega je dostop nadzorovan.

43.

Napotni zdravnik ali napotna zdravnica (v nadaljnjem besedilu: napotni zdravnik) je zdravnik ali zobozdravnik, ki napoti posameznika na radiološki poseg.

44.

Naravni vir sevanja je vir ionizirajočega sevanja naravnega, zemeljskega ali kozmičnega izvora.

45.

Navodilo za ukrepanje v primeru izrednega dogodka je dokument, ki ga pripravi izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne potrebuje načrta zaščite in reševanja. Opisuje ukrepe, s katerimi se načrtuje ustrezen odziv pri izpostavljenosti ob izrednem dogodku. Tak odziv temelji na pričakovanih dogodkih in scenarijih.

46.

Nenamerna izpostavljenost je izpostavljenost v zdravstvene namene, ki se pomembno razlikuje od nameravane izpostavljenosti za izbrani namen.

47.

Območja z več radona so območja, na katerih je zaradi sestave in geološke sestave tal mogoče pričakovati, da letno povprečje koncentracije radona v zaprtih prostorih presega referenčno raven.

48.

Območje materialne bilance je območje znotraj jedrskega objekta ali zunaj njega, v katerem je kadar koli mogoče opraviti popis jedrskih snovi in določiti količino teh snovi, ki se vnašajo v to območje ali iznašajo iz njega.

49.

Obratovalna doba objekta je čas, v katerem se objekt uporablja v predvidene namene. Če gre za odlagališče, se ta čas začne s prvo odložitvijo odpadkov v objekt in konča z zaprtjem odlagališča.

50.

Obstoječa izpostavljenost je izpostavljenost, ki že obstaja, ko je treba sprejeti odločitev o njenem nadzoru. Zaradi obstoječe izpostavljenosti ni treba ali ni več treba izvajati nujnih ukrepov.

51.

Preverjanje kakovosti so vsi postopki (načrtovanje, usklajevanje in uvajanje), s katerimi se zagotavlja ali izboljšuje kakovost. Vključuje nadzor, vrednotenje in vzdrževanje zahtevanih ravni vseh tistih lastnosti delovanja opreme, ki se lahko določijo, merijo in nadzorujejo.

52.

Ocena varstva pred sevanji je dokument, s katerim se oceni naravo in velikost sevalnega tveganja ter izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi izvajanja sevalne dejavnosti in opredelijo ukrepi varstva pred sevanji ter način optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v okoliščinah in delovnih pogojih, ki so pomembni z vidika varstva pred sevanji.

53.

Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji je posameznik, ki ima ustrezno znanje, usposobljenost in izkušnje iz varstva pred sevanji s področja določene vrste sevalne dejavnosti, da lahko nadzoruje ali izvaja ukrepe varstva pred sevanji.

54.

Odlaganje radioaktivnih odpadkov je namestitev radioaktivnih odpadkov na odlagališče ali na določeno mesto brez namena, da bi jih ponovno prevzeli. Za odlaganje radioaktivnih odpadkov se šteje tudi, če pristojni organ odobri izpuščanje odpadnih radioaktivnih snovi v okolje, ki se pozneje razredčijo.

55.

Odprti vir sevanja je vir sevanja, katerega oblika in zgradba ne ustrezata zahtevam varstva pred sevanji, ki veljajo za zaprti vir sevanja, tako da je mogoča razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.

56.

Opazovano območje je območje, ki je ustrezno nadzorovano zaradi varstva pred sevanji.

57.

Pooblaščeni izvedenec ali izvedenka medicinske fizike (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec medicinske fizike) je fizična oseba, ki jo je pooblastil pristojni organ ter ima zahtevano izobrazbo, znanje, usposobljenost in izkušnje za optimizacijo radioloških posegov, merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti pacientov, zagotavljanje in preverjanje kakovosti radioloških posegov ter svetovanje na področju medicinske fizike.

58.

Pooblaščeni izvedenec ali izvedenka varstva pred sevanji (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) je pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pooblastilo pristojnega organa ter ima zahtevano znanje, usposobljenost, izkušnje in opremo, da svetuje o ukrepih varstva pred sevanji, izvaja preverjanje delovnih pogojev in sevalnih razmer na nadzorovanih in opazovanih območjih, preglede virov sevanj in osebne varovalne opreme ter usposabljanja iz varstva pred sevanji.

59.

Pooblaščeni izvedenec ali izvedenka za sevalno in jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost) je pravna oseba, ki jo je pooblastil pristojni organ, ima zahtevano znanje ter je usposobljena za ocenjevanje sevalne in jedrske varnosti.

60.

Pooblaščeni izvajalec ali izvajalka dozimetrije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec dozimetrije) je pravna oseba, ki jo je pooblastil pristojni organ ter ima ustrezne merilne metode in zaposlene usposobljene strokovnjake za oceno osebnih doz, vključno z umerjanjem, odčitavanjem in razlago odčitkov z instrumentov za merjenje osebnih doz ali merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali bioloških vzorcih.

61.

Pooblaščeni izvajalci ali izvajalke medicine dela (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci medicine dela) so zdravniki, ki so pooblaščeni za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.

62.

Posameznik ali posameznica iz prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: posameznik iz prebivalstva) je posameznik, ki je lahko kot prebivalec izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

63.

Pospeševalnik delcev je oprema ali naprava, ki zaradi pospeševanja delcev oddaja ionizirajoče sevanje z energijo, večjo kot 1 MeV.

64.

Potencialna izpostavljenost je izpostavljenost, ki je ni mogoče pričakovati z gotovostjo, ampak je posledica morebitnega dogodka ali niza dogodkov, vključujoč odpovedi opreme in napake pri obratovanju.

65.

Povzročitelj ali povzročiteljica radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva) je fizična ali pravna oseba, ki pri izvajanju svoje dejavnosti, svojem delovanju ali izvajanju storitev drugim stalno ali občasno povzroča nastajanje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, in vsaka oseba, ki radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo obdeluje tako, da se spreminjajo njihove lastnosti in sestava.

66.

Praktikant ali praktikantka (v nadaljnjem besedilu: praktikant) je oseba, ki se usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil pri pravni ali fizični osebi, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja sevalno dejavnost.

67.

Predelava pomeni kemično ali fizično obdelavo radioaktivnega materiala, vključno z izkopavanjem, pretvorbo, obogatitvijo cepljivega ali oplodnega jedrskega materiala ter ponovno predelavo izrabljenega goriva.

68.

Predmet splošne rabe je naprava ali predmet, v katerega so namenoma vgradili radionuklid ali več radionuklidov ali so ti nastali z aktivacijo, ali naprava ali predmet, ki oddaja ionizirajoče sevanje. Tak predmet je v prosti prodaji ali dostopen posameznikom iz prebivalstva brez posebnega nadzora pristojnega organa med prodajo in po njej.

69.

Pričakovana izpostavljenost je izpostavljenost ljudi, ki je posledica izvajanja sevalne dejavnosti (vključno z vzdrževanjem, nadzorom in razgradnjo) v običajnih, vnaprej predvidenih okoliščinah, in vključuje tudi manjše obvladljive nezgode.

70.

Priglasitev namere je predložitev informacije pristojnemu organu o nameri za izvajanje sevalne dejavnosti.

71.

Program radioloških posegov je program načrtovanja, napotitve, odobritve in izvajanja radioloških posegov.

72.

Projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske varnosti. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka, ali ublažitev teh posledic, če preprečitev ni mogoča.

73.

Radioaktivna kontaminacija je onesnaženost zraka, vode, tal, snovi, izdelkov, površin bivalnega ali delovnega okolja ali posameznika z radionuklidi in se izraža kot specifične aktivnosti na enoto prostornine, mase ali površine. Radioaktivna kontaminacija človekovega telesa je zunanja radioaktivna kontaminacija kože in notranja radioaktivna kontaminacija organov zaradi vnosa radioaktivnih snovi.

74.

Radioaktivni material je material, ki vsebuje radioaktivne snovi.

75.

Radioaktivni odpadki so radioaktivni materiali v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katere ni predvidena ali načrtovana nadaljnja uporaba in ki so pod nadzorom pristojnega organa po tem zakonu.

76.

Radioaktivni vir je vir sevanja, ki vsebuje radioaktivni material zaradi izrabe njegove radioaktivnosti.

77.

Radioaktivna snov je vsaka snov, ki vsebuje radionuklid ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali specifične aktivnosti ne moremo zanemariti glede na merila varstva pred sevanji.

78.

Radiološki inženir ali inženirka (v nadaljnjem besedilu: radiološki inženir) je zdravstveni delavec z izobrazbo s področja radiološke tehnologije.

79.

Radiološki objekt je objekt, v katerem se izvajajo radiološki posegi.

80.

Radiološka oprema so naprave in viri sevanja, ki se uporabljajo za izvedbo radiološkega posega.

81.

Radiološki poseg je vsak poseg, ki vključuje izpostavljenost pacientov ali drugih oseb ionizirajočim sevanjem v zdravstvene namene. Radiološki se uporablja za oznako radiodiagnostičnih, radioterapevtskih in intervencijskih posegov ali drugačno uporabo ionizirajočega sevanja za načrtovanje, vodenje in spremljanje zdravljenja.

82.

Radon je radionuklid Rn-222, in kjer je to primerno, njegovi potomci.

83.

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so vse organizacijske in fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju ali odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

84.

Ravni izvzetja so aktivnosti ali specifične aktivnosti, ki jih določi pristojni organ ali so določene s predpisi in pri katerih ali pod katerimi vira sevanja ni treba priglasiti niti zanj dobiti dovoljenja za uporabo po tem zakonu.

85.

Ravni opustitve so aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se radioaktivne snovi ali materiali, izhajajoči iz izvajanja sevalne dejavnosti, ne obravnavajo več po tem zakonu.

86.

Razgradnja objekta so vsi ukrepi za prenehanje nadzora po določbah tega zakona nad jedrskim ali sevalnim objektom. Taka razgradnja vključuje postopke dekontaminacije in odstranitev objekta ali postopke demontaže ter odstranitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz objekta.

87.

Razširjene projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo zmogljivost za preprečevanje nesprejemljivih radioloških posledic zaradi nesreč, težjih od tistih dogodkov, ki so podlaga za projektne osnove, ali vključujejo več odpovedi, kakor so predvidene pri projektnih osnovah. Razširjene projektne osnove je treba pripraviti na podlagi inženirske ocene ter z determinističnimi in verjetnostnimi metodami, da se ugotovijo dodatni scenariji nesreč in načrtujejo praktične rešitve za njihovo preprečitev ali blaženje njihovih posledic.

88.

Referenčna oseba je posameznik, ki prejme dozo, značilno za bolj izpostavljene posameznike iz prebivalstva, pri čemer niso upoštevane osebe s skrajnimi in redkimi navadami.

89.

Referenčna raven je raven efektivne doze ali ekvivalentne doze ali specifične aktivnosti, ki se uporablja v primeru izpostavljenosti ob izrednem dogodku ali v primeru obstoječe izpostavljenosti. Referenčne ravni ne veljajo kot omejitev, ki se ne sme preseči. Kljub temu se lahko le v posebnih primerih dovolijo efektivne in ekvivalentne doze ter specifične aktivnosti, ki so nad referenčnimi ravnmi.

90.

Registracija je poenostavljen postopek, s katerim pristojni organ dovoli izvajanje sevalne dejavnosti ali uporabo vira sevanja v skladu s predpisanimi pogoji.

91.

Sanacija kontaminiranega območja je odstranjevanje virov sevanja ali zmanjšanje njihove aktivnosti ali količine ali prekinitev poti izpostavljenosti ali zmanjšanje njihovega vpliva, da bi se izognili dozam, ki bi jih sicer lahko prejeli zaradi obstoječe izpostavljenosti, ali da bi te doze zmanjšali.

92.

Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost, ki lahko poveča izpostavljenost posameznikov ionizirajočemu sevanju zaradi vira sevanja, in se ta izpostavljenost obravnava kot načrtovana izpostavljenost. Za sevalno dejavnost se ne šteje izvajanje zaščitnih ukrepov in dejavnost, pri kateri so posamezniki izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih.

93.

Sevalna varnost so ukrepi, s katerimi se doseže varna uporaba vira sevanja ali obratovanje objekta, preprečujejo izredni dogodki ali ublažijo posledice teh dogodkov ter s tem prispeva k zagotavljanju varstva okolja in varstva pred sevanji.

94.

Sevalni objekt je:

-

objekt z virom sevanja ali več viri sevanja, ki so namenjeni obsevanju z ionizirajočimi sevanji in je zanje verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva;

-

objekt z odprtim virom sevanja ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna;

-

objekt, namenjen pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin, in

-

odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin.

Sevalni objekt lahko sestoji tudi iz več sevalnih objektov, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju in jih upravlja ena oseba.

95.

Sievert (Sv) je naziv za enoto ekvivalentne ali efektivne doze. En sievert je enak enemu joulu na kilogram: 1 Sv = 1 J/kg.

96.

Sistem vodenja sestoji iz medsebojno povezanih in prepletenih dejavnikov, ki omogočajo nemoteno in učinkovito delovanje organizacije. Vzpostavljajo politiko in cilje ter omogočajo, da so cilji učinkovito in uspešno doseženi. Sistem vodenja združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega varovanja, kakovosti in gospodarnosti.

97.

Skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih lahko prejeli posamezniki določene skupine ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert.

98.

Specialist ali specialistka medicinske fizike v nadaljnjem besedilu: specialist medicinske fizike) je magister medicinske fizike, ki je opravil specializacijo in specialistični izpit na enem od področij medicinske fizike.

99.

Stopnja nevarnosti je stopnja izrednega dogodka glede na stanje sevalnega ali jedrskega objekta. Stanje pomeni obratovalno sposobnost sistemov, stopnjo preseganja obratovalnih parametrov ipd. Vsaka razglasitev stopnje nevarnosti sproži ukrepe, ki jih je upravljavec objekta predhodno načrtoval.

100.

Škoda za zdravje ljudi so klinično ugotovljivi škodljivi učinki ionizirajočih sevanj s tveganjem za zdravje ljudi ali njihovih potomcev in skrajšanjem njihovih življenj ali znižanjem kakovosti teh, ki se lahko pojavijo takoj ali z zakasnitvijo. Pri učinkih, ki se pojavijo z zakasnitvijo, škodo izrazimo z verjetnostjo za pojav teh učinkov in ne z gotovostjo njihove pojavnosti.

101.

Študent ali študentka (v nadaljnjem besedilu: študent) je oseba, ki ne opravlja dela, vendar je v izobraževalni ustanovi ali pri drugem izvajalcu sevalne dejavnosti izpostavljena ionizirajočim sevanjem v okviru izobraževalnega procesa.

102.

Toron je radionuklid Rn-220, in kjer je to primerno, njegovi potomci.

103.

Tranzit je vsak prenos radioaktivnih snovi ali jedrskih snovi preko območja Republike Slovenije.

104.

Upravljavec ali upravljavka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba, ki upravlja objekt in mora imeti odločbo o poskusnem obratovanju ali dovoljenje za obratovanje objekta. Če gre za rudarska dela, mora upravljavec imeti tudi rudarsko pravico po predpisih o rudarstvu.

105.

Uvoz je vsak vnos iz tretjih držav na carinsko območje EU, razen tranzita.

106.

Varnostna analiza je analiza varnosti jedrskega ali sevalnega objekta, izvedena na podlagi determinističnih ali verjetnostnih metod. Namen varnostne analize je preveriti projektne zasnove in spremembe jedrskega ali sevalnega objekta glede jedrske in sevalne varnosti in ugotoviti, ali je jedrski ali sevalni objekt načrtovan tako, da so zagotovljene zahteve v zvezi z mejnimi dozami za izpostavljenost ionizirajočim sevanjem in v zvezi z omejitvami za izpuste odpadnih radioaktivnih snovi v okolje v vsakem stanju jedrskega ali sevalnega objekta.

107.

Varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki namenjajo varstvu in varnosti največjo pozornost in jima dajejo prednost, ustrezno njuni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se varnostna kultura nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki vpliva na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni za varnostno kulturo so odprta izmenjava informacij, ki vključuje neomejeno obravnavo varnostnih in drugih z njimi povezanih vprašanj, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti, osebna in skupinska odgovornost in dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti.

108.

Varnostni zadržek je ugotovitev varnostnega preverjanja, ki izraža dvome o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovano ali vitalno območje, fizično nadzorovan ali vitalni prostor ali opravljala dela pri prevozu jedrskih snovi.

109.

Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovano ali vitalno območje, fizično nadzorovan ali vitalni prostor ali pred začetkom izvedbe prevoza jedrskih snovi opravi delodajalec, prevoznik ali organizator prevoza in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih.

110.

Varovano območje lahko obsega kontrolirano območje, kontroliran objekt, kontroliran prostor, fizično nadzorovano območje, fizično nadzorovan objekt, vitalno območje in vitalni objekt.

111.

Varstvo pred sevanji so ukrepi, s katerimi se zagotavljata varstvo ljudi pred vplivi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.

112.

Vesoljsko plovilo je plovilo, ki ima na krovu enega ali več posameznikov in je namenjeno delovanju na nadmorski višini 100 km in več.

113.

Vir sevanja je vir, ki lahko povzroči izpostavljenost z oddajanjem ionizirajočih sevanj ali sproščanjem radioaktivnih materialov.

114.

Vir sevanja neznanega izvora je radioaktivni vir sevanja, ki ni izvzet iz nadzora in ni pod nadzorom pristojnega organa, ker nikoli ni bil pod takim nadzorom ali je bil zapuščen, izgubljen, založen, ukraden ali kako drugače prenesen novemu imetniku brez ustreznega dovoljenja.

115.

Visokoaktivni vir sevanja je zaprti vir sevanja, ki vsebuje radionuklid, katerega aktivnost je enaka ali večja kot aktivnost, določena v predpisu iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona.

116.

Vitalno območje in vitalni objekt sta znotraj fizično nadzorovanega območja pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom.

117.

Zagotavljanje kakovosti so vse načrtovane in sistematično izvajane dejavnosti, s katerimi se zagotavlja sprejemljiva stopnja zaupanja, da so sestava, sistem, komponenta, postopek ali organizacija ukrepa varstva pred ionizirajočimi sevanji ali jedrske varnosti ali kateri koli njihov sestavni del izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Zagotavljanje kakovosti je eden od delov sistema vodenja in mora vsebovati tudi postopke preverjanja kakovosti.

118.

Zaprti vir sevanja je radioaktivni vir sevanja, pri katerem je radioaktivni material stalno zaprt v posodi ali je vgrajen v trdni obliki, da se pri predvidenih pogojih uporabe prepreči razpršitev radioaktivnih snovi.

119.

Zaprtje odlagališča je dokončanje vseh ukrepov, ki jih je treba izvesti za zagotovitev dolgoročne varnosti odlagališča.

120.

Zaprto odlagališče je zaprto odlagališče radioaktivnih odpadkov, rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu.

121.

Zaščitni ukrepi so ukrepi, ki se izvedejo za preprečevanje ali zmanjševanje doz, ki bi bile sicer prisotne ob izrednem dogodku ali obstoječi izpostavljenosti. Med izrednimi dogodki ima pojem zaščitni ukrep enak pomen kot v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zaščitni ukrepi ne vključujejo sanacije kontaminiranih območij.

122.

Zunanji delavec ali zunanja delavka (v nadaljnjem besedilu: zunanji delavec) je vsak izpostavljen delavec, ki ni zaposlen pri izvajalcu sevalne dejavnosti, odgovornem za opazovana ali nadzorovana območja, vendar opravlja dejavnosti na teh območjih. Zunanji delavec je lahko tudi praktikant ali študent.

123.

Zunanji izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki ima v skladu s tem zakonom obveznosti do zunanjega delavca. Zunanji izvajalec je lahko delodajalec zunanjega delavca, v primeru študentov pa izobraževalna ustanova. Zunanji delavci, ki so samozaposlene osebe, morajo sami izpolniti zahteve tega zakona, ki se nanašajo na zunanjega izvajalca.

4. člen

(načela zakona)

(1)

Pri sprejemanju predpisov, izdajanju soglasij in dovoljenj ter pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti, je treba zagotoviti vse mogoče primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti).

(2)

Odločitev o uvedbi sevalne dejavnosti je upravičena, če je korist za posameznika ali družbo zaradi te sevalne dejavnosti večja kot škoda za zdravje, ki bi jo prinesla uvedba. Odločitev o uvedbi ali spremembi poti izpostavljenosti za obstoječo izpostavljenost ali izpostavljenost ob izrednem dogodku je upravičena, če prinaša več koristi kot škode (načelo upravičenosti).

(3)

Pri izpostavljenosti prebivalstva in poklicni izpostavljenosti je treba varstvo posameznikov optimizirati tako, da so velikost osebnih doz, verjetnost, da pride do izpostavljenosti, in število izpostavljenih ljudi tako nizki, kot je mogoče razumno doseči ob upoštevanju sedanjega tehničnega znanja ter upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov. Pri varstvu posameznikov pri medicinski izpostavljenosti se optimizira velikost doz posameznikov, pri čemer mora biti optimizacija skladna z medicinskim namenom izpostavljenosti. To načelo se ne uporablja le za efektivne doze, temveč tudi za ekvivalentne doze, kadar je to ustrezno, in sicer kot previdnostni ukrep, da se tako zagotovi upoštevanje negotovosti, ki obstaja v zvezi s škodo za zdravje pod pragom, nad katerim so sicer znani učinki na tkivo (načelo optimizacije varstva pred sevanji). Načelo optimizacije varstva pred sevanji velja tudi za načrtovanje zaščitnih ukrepov tako, da se primerja izpostavljenost pri izvedbi zaščitnega ukrepa s koristmi tega ukrepa, to je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom.

(4)

Pri načrtovanih izpostavljenostih mora biti vsota vseh prejetih doz, ki jih prejme posameznik, manjša ali enaka mejni dozi, predpisani za delavce ali prebivalce. Za medicinsko izpostavljenost mejne doze ne veljajo (načelo mejnih doz).

(5)

Sevalne in jedrske objekte je treba projektirati, umestiti v prostor, graditi, preizkusiti, z njimi obratovati in jih razgraditi tako, da se preprečijo nesreče in da so, če do njih vendarle pride, ublažene njihove posledice tako, da so preprečeni zgodnji izpusti radioaktivnosti, ki bi zahtevali hitre zaščitne ukrepe v okolici, ter veliki izpusti radioaktivnosti, ki bi prizadeli velika območja in trajali dolgo (načelo preprečevanja nesreč).

(6)

Jedrsko blago je treba uporabljati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe).

(7)

Izvajalec sevalne dejavnosti, vključno z upravljavcem sevalnega ali jedrskega objekta, je odgovoren za varstvo pred sevanji in sevalno varnost, upravljavec jedrskega objekta pa tudi za jedrsko varnost. Svoje odgovornosti ne more prenesti na drugo osebo. Odgovoren je tudi za vse dejavnosti pogodbenih izvajalcev in podizvajalcev, katerih dejavnosti bi lahko vplivale na jedrsko ali sevalno varnost (načelo primarne odgovornosti).

(8)

Izvajalec sevalne dejavnosti krije stroške ukrepov za zagotavljanje varstva pred sevanji po tem zakonu, vzdrževanja pripravljenosti na izredne dogodke in zaščitnih ukrepov ter stroške odprave posledic izrednega dogodka (načelo povzročitelj plača).

(9)

Upravljavec sevalnega objekta ali upravljavec jedrskega objekta morata biti pripravljena za izvedbo zaščitnih ukrepov v primeru izrednih dogodkov (načelo pripravljenosti).

(10)

Če odprave posledic izrednega dogodka in kritja stroškov odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem ali so ti sporni ali kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti, zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka država (načelo subsidiarnega ukrepanja).

(11)

Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev obveznih državnih gospodarskih javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred sevanji in jedrsko varnost, so javni (načelo javnosti).

(12)

Pri obravnavanju jedrske in sevalne varnosti se priglasitve, izdaje dovoljenj, inšpekcije in druge upravne zadeve obravnavajo primerno njihovemu pomenu za varnost in morebitno izpostavljenost zaradi izvajanja sevalne dejavnosti, in sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kakor manj pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).

(13)

Upravljavci sevalnih ali jedrskih objektov in izvajalci sevalnih dejavnosti morajo nenehno iskati in uvajati možnosti za izboljšanje sevalne ali jedrske varnosti (načelo stalnega izboljševanja).

5. člen

(mednarodno sodelovanje)

(1)

Pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona so kontaktne točke za komunikacijo z Evropsko komisijo in podobnimi organi v drugih državah, vsak s svojega področja pristojnosti.

(2)

Pristojni organi iz prejšnjega odstavka zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske energije in zaradi spodbujanja sodelovanja lahko skladno z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, sklepajo dogovore za izmenjavo informacij s sosednjimi državami, drugimi zainteresiranimi državami in mednarodnimi organizacijami s tega področja.

(3)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotovi izvedbo mednarodnih misij zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske energije. Če je obseg misije pregled jedrskega ali sevalnega objekta, mora upravljavec takega objekta omogočiti tak pregled.

(4)

V skladu z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2014/87/Euratom in Direktivo 2011/70/Euratom pristojni organi iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje, ki zajema usklajenost lastne organiziranosti in domače zakonodaje z mednarodno uveljavljenimi standardi na področju, ki ga urejajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, ter drugi predpisi s področja miroljubne uporabe jedrske energije.

(5)

Na podlagi opravljenega samoocenjevanja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) omogoči mednarodni strokovni pregled ustreznih delov področja varstva pred sevanji in jedrske varnosti, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in drugih področij miroljubne uporabe jedrske energije ter organov iz prvega odstavka tega člena, da se omogoči ter zagotovi trajno in nenehno izboljševanje jedrske in sevalne varnosti.

(6)

Organ, pristojen za jedrsko varnost:

-

zagotovi, da se v dogovoru z drugimi državami članicami EU najmanj vsakih šest let izvede ocenjevanje posameznih pomembnih vprašanj, povezanih z jedrsko varnostjo jedrskih objektov na ozemlju Republike Slovenije;

-

omogoči državam članicam EU in Evropski komisiji kot opazovalki mednarodni strokovni pregled ocenjevanja iz prejšnje alineje;

-

zagotovi izvajanje ustreznih nadaljnjih ukrepov, ki izhajajo iz ugotovitev mednarodnega strokovnega pregleda iz prejšnje alineje.

(7)

Upravljavec jedrskega objekta mora:

-

izdelati oceno s področja jedrske varnosti iz prve alineje prejšnjega odstavka za svoj objekt ter pridobiti mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o njej;

-

poročati organu, pristojnem za jedrsko varnost, o rezultatih ocenjevanja;

-

izvesti ukrepe, ki jih predpiše organ, pristojen za jedrsko varnost, in izhajajo iz ugotovitev mednarodnega strokovnega pregleda iz druge alineje prejšnjega odstavka.

(8)

Pri nesreči, v kateri bi bilo treba izvesti zaščitne ukrepe zunaj območja jedrskega objekta ali zaščitne ukrepe za prebivalstvo, vlada zagotovi, da se nemudoma omogoči mednarodni strokovni pregled.

(9)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotovi, da se poročila in najpomembnejši rezultati vsakega strokovnega pregleda iz tega člena sporočijo državam članicam EU in Evropski komisiji.

6. člen

(strokovna sveta)

(1)

Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za naravne vire, imenujeta za strokovno pomoč ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter organom in inšpektorjem po tem zakonu strokovna sveta, in sicer:

-

strokovni svet za vprašanja sevalne in jedrske varnosti, varovanja jedrskih snovi, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred sevanji, zaščitnega ukrepanja, sanacije posledic izrednih dogodkov in uporabe virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu;

-

strokovni svet za vprašanja varstva ljudi pred sevanji, radioloških posegov ter uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.

(2)

Vsakega od strokovnih svetov iz prejšnjega odstavka sestavlja pet članov, strokovnjakov za posamezna področja iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dvema članoma strokovnega sveta traja začetni mandat dve leti, trem pa štiri leta, v nadaljevanju pa na vsakih šest let izmenično poteče mandat članov strokovnega sveta.

7. člen

(naloge strokovnih svetov)

(1)

Naloge strokovnih svetov iz prejšnjega člena so:

-

dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu ter smernic po 104. členu tega zakona;

-

dajanje mnenja k predlogu letnega poročila o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti iz 168. člena tega zakona;

-

dajanje mnenj na letni program dela upravnih organov in inšpektorjev, pristojnih za zadeve po tem zakonu;

-

dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, za katera so zadolženi, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(2)

Strokovna sveta o svojem delu izdelata letni poročili za preteklo leto in ju do 28. februarja tekočega leta pošljeta organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.

(3)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, poročili iz prejšnjega odstavka vključi v poročilo iz 168. člena tega zakona.

(4)

Kritje materialnih stroškov in strokovno administrativna dela za strokovna sveta zagotavljata organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(5)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, predpišeta način delovanja strokovnih svetov, pogostnost sestajanja, roke za izdelavo mnenj in druge zadeve, pomembne za poslovanje strokovnih svetov, vključno z načinom zagotavljanja neodvisnosti članov strokovnega sveta.

8. člen

(javnost podatkov)

(1)

Podatki o upravičenosti, izvajanju in vrstah sevalnih dejavnostih, uporabi virov sevanja, ukrepih varstva pred sevanji, podatki, povezani z jedrsko in sevalno varnostjo jedrskih in sevalnih objektov, podatki o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter podatki o rezultatih monitoringa radioaktivnosti so javni in morajo biti dostopni izvajalcem sevalnih dejavnosti, delavcem, pacientom ali drugim osebam, ki so obsevane v zdravstvene namene, in splošni javnosti, razen če ni drugače določeno s tem zakonom zaradi varovanja jedrskih snovi, fizičnega varovanja in varovanja virov sevanja in z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(2)

Podatki, povezani z jedrsko in sevalno varnostjo objektov iz prejšnjega odstavka, obsegajo podatke o pogojih ob običajnem obratovanju objekta in takojšnje informacije o izrednih dogodkih v objektu. Podatki in informacije morajo biti na voljo delavcem v objektu in splošni javnosti, zlasti še lokalnim skupnostim, prebivalcem in drugim deležnikom v okolici jedrskega ali sevalnega objekta.

(3)

Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo zagotavljati pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, vsak s področja svojih pristojnosti, podatke iz prejšnjega odstavka pa tudi upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta.

(4)

Za dostop do informacij iz tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V primeru izrednih dogodkov se za informiranje javnosti uporabljajo določbe 134. in 135. člena tega zakona.

9. člen

(varstvo in hramba dokumentarnega gradiva)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora shranjevati dokumentarno gradivo in voditi evidence o svoji sevalni dejavnosti.

(2)

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v skladu s svojim sistemom vodenja varovati, hraniti in zagotavljati dostopnost do dokumentarnega gradiva o jedrskem ali sevalnem objektu, pomembnega za jedrsko in sevalno varnost.

(3)

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki zapre odlagališče radioaktivnih odpadkov, rudarske ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu, mora z dnem dokončnosti odločbe iz prvega odstavka 123. člena tega zakona izročiti dokumentarno gradivo, pomembno za zagotavljanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja po tem zakonu, izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

(4)

Podrobnosti glede vrste in obsega dokumentacije ter načina in trajanja varstva in hrambe dokumentarnega gradiva iz prvega odstavka tega člena določita minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, tiste iz drugega in tretjega odstavka tega člena pa minister, pristojen za naravne vire.

10. člen

(izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba virov sevanja brez dovoljenja ali registracije)

(1)

Prepovedano je izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba vira sevanja brez dovoljenja ali registracije po tem zakonu.

(2)

Prepovedano je ravnanje z virom sevanja, radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ali opustitev predpisanih ravnanj.

(3)

Upravljanje jedrskega ali sevalnega objekta ali uporaba vira sevanja brez ustreznega dovoljenja ali registracije po tem zakonu ne odveže fizične ali pravne osebe njene primarne odgovornosti za varstvo pred sevanji ter jedrsko in sevalno varnost ter izvajanja vseh predpisanih ukrepov varstva pred sevanji in jedrske in sevalne varnosti.

(4)

Če se ugotovi, da je prišlo do izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja brez dovoljenja ali registracije oziroma do neizvajanja ali opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, morajo organi, pristojni po tem zakonu, z vsemi ukrepi zagotoviti takojšnjo zaustavitev kršitev določb tega zakona in preprečiti možnost nenadzorovane izpostavljenosti.

11. člen

(stavka)

(1)

Pravica do stavke delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v jedrskem ali sevalnem objektu in nadzor nad tem upravljanjem ter katerih dela in naloge so podrobneje določeni v predpisu, izdanem na podlagi 92. člena tega zakona, je omejena.

(2)

Omejitve stavke iz prejšnjega odstavka zavezujejo tudi delavce, ki izvajajo prevažanje jedrskih snovi, in delavce, ki izvajajo fizično varovanje jedrskih in radioaktivnih snovi in jedrskih ali sevalnih objektov, ter katerih dela in naloge so podrobneje določeni v predpisu, izdanem na podlagi 146. člena tega zakona.

(3)

Delavci iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo v času stavke zagotoviti nemoteno in varno obratovanje ali stanje sevalnega ali jedrskega objekta ali nemoten in varen prevoz jedrskih snovi v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter standardi in priporočili s področja jedrske in sevalne varnosti.

12. člen

(posebni delovni pogoji)

(1)

Za delovna razmerja in plače javnih uslužbencev organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, in inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom ni urejeno drugače.

(2)

Zaradi stalnega zagotavljanja jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi se lahko javnemu uslužbencu določi pripravljenost na domu.

(3)

Javni uslužbenci, ki jih določi predstojnik in so v pripravljenosti na domu, morajo nositi s seboj tehnične naprave, prek katerih so lahko obveščeni o nevarnostih ali dogodkih iz petega odstavka tega člena. Nošenje tehničnih naprav v času pripravljenosti na domu je obvezno.

(4)

Pripravljenost na domu se ne všteva v tedensko ali mesečno delovno obveznost. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske ali mesečne delovne obveznosti ali kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.

(5)

Delo preko polnega delovnega časa se poleg primerov, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi:

-

neposredne nevarnosti izrednega dogodka po tem zakonu;

-

izrednega dogodka po tem zakonu;

-

jedrske ali radiološke nesreče v drugih državah;

-

vaje za primere iz prejšnjih alinej tega odstavka.

(6)

Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno.

(7)

Javni uslužbenec mora na podlagi odločitve predstojnika nadaljevati delo, če je med rednim delovnim časom prišlo do nevarnosti ali dogodka iz petega odstavka tega člena, vendar po izteku rednega delovnega časa izvajanje zaščitnih ali drugih ukrepov ni končano, pri čemer se upoštevajo časovne omejitve, določene s splošnimi predpisi.

(8)

Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa. Javni uslužbenci so za delo preko polnega časa in za stalno pripravljenost na domu upravičeni do dodatka.

(9)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zaposlene pri izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, če zanje veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev.

13. člen

(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)

(1)

Tuje fizične osebe iz držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, lahko v Republiki Sloveniji opravljajo regulirane poklice iz 42., 78. in 79. člena tega zakona pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za osebe v Republiki Sloveniji, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2)

Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev ali dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvaja pristojni organ iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.

(3)

Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka ima pristojni organ iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

14. člen

(stalno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)

(1)

Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnem organu iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2)

Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi s pogoji iz 43. in 78. člena tega zakona.

(3)

Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda pristojni organ iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

15. člen

(občasno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)

(1)

Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati reguliran poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnem organu iz drugega dostavka 18. člena tega zakona vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa zakon, ki ureja priznavanju poklicne kvalifikacije, mora prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, primerljivih s pogoji iz 43. in 78. člena tega zakona.

(2)

Pri reguliranih poklicih pristojni organ iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(3)

V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih poklicev se ne uporablja določba o pravni domnevi iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.

(4)

Posameznik, ki storitev opravlja več kot leto dni, svojo prijavo enkrat v koledarskem letu podaljša pri pristojnem organu iz drugega odstavka 18. člena tega zakona in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.

2. IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI

2.1. Priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabi vira sevanja

16. člen

(priglasitev namere)

(1)

Fizična ali pravna oseba mora priglasiti svojo namero (v nadaljnjem besedilu: priglasitev namere), če namerava:

1.

Izdelovati, proizvajati, predelovati, odlagati, uporabljati, skladiščiti, posedovati, prevažati, vnašati iz držav članic EU ali iznašati vanje, uvažati ali izvažati radioaktivne snovi ali kakor koli drugače ravnati z radioaktivnimi snovmi.

2.

Izdelovati ali uporabljati električno opremo, ki oddaja sevanje in vsebuje sestavine, ki delujejo pri električni napetosti, večji kot 5 kV.

3.

Opravljati dejavnosti, v katere so vključeni naravni viri sevanja in med katerimi lahko pride do pomembnega povečanja izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva, kot so:

-

upravljanje zračnih in vesoljskih plovil, upoštevajoč izpostavljenost posadk;

-

predelava materialov, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide.

(2)

Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko začne izvajati svojo sevalno dejavnost po tem, ko od pristojnega organa iz 18. člena tega zakona dobi izpisek o registraciji ali dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.

(3)

Dejavnost, ki že obstaja, je treba priglasiti kot sevalno dejavnost takoj po tem, ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena za tako priglasitev.

(4)

Priglasiti je treba tudi namero za izvajanje dejavnosti, ki je bila med sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega okolja iz 62. in 65. člena tega zakona prepoznana kot dejavnost, nad katero je treba uvesti nadzor po tem zakonu.

(5)

Namero je treba priglasiti pristojnemu organu iz 18. člena tega zakona.

(6)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti namere, če oseba, ki namerava izvajati sevalno dejavnost, poda vlogo za registracijo sevalne dejavnosti iz 19. člena tega zakona ali vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz 20. člena tega zakona.

(7)

Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena ni treba priglasiti namere, če gre za:

1.

uporabo naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanj, ki so tipsko odobreni, pri katerih pri normalnem obratovanju hitrost doze 10 cm od katere koli dostopne površine ne presega 1 µSv/h in za katere so izpolnjene zahteve za predelavo ali odlaganje po koncu uporabe;

2.

električno napravo:

-

ki je katodna cev, namenjena prikazovanju slik, ali druga električna naprava, ki deluje pri napetosti največ 30 kV ali je tipsko odobrena, in

-

pri kateri pri normalnem obratovanju hitrost doze 10 cm od katere koli dostopne površine naprave ne presega 1 µSv/h;

3.

izvajanje dejavnosti z radioaktivno kontaminiranimi materiali, med katerimi prihaja do dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje ali opustitve nadzora nad njimi;

4.

uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi pod ravnmi izvzetja;

5.

uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, nad katerimi je bil opuščen nadzor.

(8)

Vlada podrobneje določi vire sevanja in sevalne dejavnosti iz prejšnjega odstavka, za katere namere iz prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti, ter z njimi povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke specifične aktivnosti, za katere niso presežene ravni izvzetja, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati katodne cevi iz 2. točke sedmega odstavka tega člena, in način ravnanja z izvzetimi viri sevanja.

(9)

Pri določitvi virov in sevalnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja glede varstva pred sevanji, verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti pri izvajanju sevalne dejavnosti, ter zahteve in pogoji glede nadzora zaradi varstva pred sevanji ali varovanja vira sevanja.

(10)

Vlada določi tudi podrobnejša merila za opustitev nadzora, na podlagi katerih se pristojni organ iz petega odstavka tega člena odloči, da se radioaktivne snovi ne obravnavajo več po tem zakonu.

(11)

Šteje se, da ravni izvzetja iz osmega odstavka tega člena in merila za opustitev nadzora iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo vse te pogoje:

1.

tveganje za posameznike zaradi izpostavljenosti sevanjem je tako majhno, da ni potrebe po nadzoru pristojnega organa;

2.

dejavnost je prepoznana kot upravičena in

3.

dejavnost je sama po sebi varna.

(12)

Pristojni organ lahko na vlogo stranke ali po uradni dolžnosti določi ravni izvzetja tudi za radionuklide, ki niso vsebovani v predpisu iz osmega odstavka tega člena, pri čemer za njihove ravni izvzetja prevzame ravni izvzetja tistih radionuklidov iz predpisa iz osmega odstavka tega člena, ki so po radiotoksičnosti najbolj podobne tem radionuklidom, in upošteva pogoje iz prejšnjega odstavka. Pristojni organ objavi tako izvzete radioaktivne snovi na svoji spletni strani.

(13)

Pristojni organ lahko odloči, da kljub preseganju ravni izvzetja iz osmega odstavka tega člena, dejavnosti ali vira sevanja ni treba registrirati ali zanj pridobiti dovoljenja, če so hkrati izpolnjeni vsi pogoji iz enajstega odstavka tega člena. Pristojni organ lahko v takem primeru od vlagatelja zahteva, da priloži strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, iz katerega izhaja izpolnjevanje teh pogojev.

(14)

Naprave iz 1. in 2. točke sedmega odstavka tega člena tipsko odobri pristojni organ iz petega odstavka tega člena.

(15)

Tipsko odobrene naprave iz 1. in 2. točke sedmega odstavka tega člena se lahko uporabljajo v Republiki Sloveniji, če so tipsko odobrene v državi članici EU in če organ iz petega odstavka tega člena izda potrdilo o priznanju take tuje tipske odobritve.

(16)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, določita tehnične zahteve za tipsko odobritev naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja, in električnih naprav, pogoje za njihovo uporabo in način priznavanja tujih tipskih odobritev.

17. člen

(vsebina priglasitve namere)

(1)

Priglasitev namere vsebuje najmanj te podatke:

-

ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost;

-

osebno ime osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti;

-

podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s podatki o lokaciji;

-

podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti ali času vnosa iz držav članic EU, uvoza, nabave, odprodaje, iznosa iz države članice EU, o izvozu, opustitvi nadzora, odstranitvi ali razgradnji vira sevanja.

(2)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, predpišeta podrobnejšo vsebino priglasitve namere.

(3)

Za priglasitev namere se šteje tudi:

-

vloga za izdajo dovoljenja ali soglasja za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo;

-

vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi;

-

vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena rabe in značilnosti sevanja enak viru sevanja, za katerega je zavezanec že pridobil dovoljenje za uporabo;

-

vloga za izdajo dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.

(4)

Pristojni organ, ki prejme priglasitev namere, če ne gre za vlogo iz prejšnjega odstavka, obvesti priglasitelja o nadaljnjih obveznostih, ki jih mora izpolniti v zvezi z namero, če pa so izpolnjeni vsi pogoji, izda izpisek iz registra sevalnih dejavnosti v skladu z 18. členom tega zakona.

2.2 Izvajanje sevalne dejavnosti

18. člen

(registracija ali izdaja dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti)

(1)

Organ, pristojen za jedrsko varnosti, izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za:

1.

upravljanje in razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;

2.

namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju predmetov splošne rabe ter uvoz takega predmeta v skladu s 33. členom tega zakona;

3.

uporabo virov sevanja, rentgenskih naprav in pospeševalnikov delcev, razen elektronskih mikroskopov, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu;

4.

odlaganje, predelavo ali ponovno uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi in izvirajo iz uporabe virov sevanja ali izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu, zanje pa se organ, pristojen za jedrsko varnost, ni odločil, da se ne obravnavajo več po tem zakonu;

5.

dejavnosti, pri katerih prihaja do znatnih plinskih ali tekočinskih izpustov radioaktivnih snovi v okolje;

6.

mešanje radioaktivnih in neradioaktivnih snovi za njihovo ponovno uporabo ali predelavo;

7.

opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se uporabljajo pri izvajanju sevalne dejavnosti, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu;

8.

dejavnost prevažanja jedrskih snovi;

9.

prevažanje radioaktivnih snovi, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu;

10.

vzdrževanje, proizvodnjo, umerjanje ali druga podobna dela, ki se izvajajo na virih sevanja, če ta niso vključena v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih točk tega odstavka.

(2)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za:

1.

namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju zdravil ter za uvoz ali izvoz takega zdravila;

2.

namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam v zdravstvene namene;

3.

namerno dajanje radioaktivnih snovi živalim za namen veterinarskega pregleda, zdravljenja ali raziskav, če to vpliva na izpostavljenost;

4.

uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev v zdravstvu ali veterinarstvu, razen elektronskih mikroskopov;

5.

opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se uporabljajo pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu;

6.

dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu, pri katerih prihaja do znatnih plinskih ali tekočinskih izpustov radioaktivnih snovi v okolje;

7.

dejavnost prevažanja radioaktivnih snovi v zdravstvu ali veterinarstvu;

8.

vzdrževanje, umerjanje ali druga podobna dela, ki se izvajajo na virih sevanja, če ta niso vključena v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih točk tega odstavka;

9.

upravljanje zračnih in vesoljskih plovil, upoštevajoč izpostavljenost posadk.

(3)

Organa iz prejšnjih dveh odstavkov izdata tudi dovoljenje za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.

(4)

Vlada določi vrsto in obseg dejavnosti, za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pač pa je zanje potrebna samo registracija ter podrobnejša merila in pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena za uvrstitev sevalnih dejavnosti med tiste, za katere je potrebna samo registracija, in tiste, za katere je potrebno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.

(5)

Pri določitvi meril in pogojev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti sevanjem, velikost pričakovanih ali potencialnih doznih obremenitev, zapletenost sevalne dejavnosti, pogostnost izvajanja določene vrste sevalne dejavnosti in podroben obseg predpisanih omejitev.

(6)

Če je za izvajanje sevalne dejavnosti treba upravljati ali razgraditi sevalni ali jedrski objekt, je dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti soglasje iz 108. člena tega zakona ali dovoljenje iz 109. člena tega zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se viri sevanja uporabljajo za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.

(7)

Izvajalec sevalne dejavnosti, ki je tuja pravna oseba, lahko to dejavnost izvaja na območju Republike Slovenije, če je pridobil dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti po tem zakonu ali je v svoji državi ali državi članici EU pridobil dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali je zanjo registriran pod pogoji in po postopkih, ki so enakovredni pogojem in postopkom za pridobitev dovoljenja ali postopkom registracije za izvajanje sevalne dejavnosti iz tega zakona.

(8)

Izvajalcu sevalne dejavnosti z odločbo potrdi izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, izvajalcu sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterini pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

19. člen

(vloga za registracijo sevalne dejavnosti)

(1)

Vlogi za registracijo sevalne dejavnosti morajo biti priloženi podatki o sevalni dejavnosti, iz katerih mora biti razvidno, da so izpolnjeni pogoji za registracijo sevalne dejavnosti in da ni treba izdati dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

(2)

Če so izpolnjeni vsi pogoji, pristojni organ vlagatelju izda izpisek iz registra sevalne dejavnosti. Če pogoji niso izpolnjeni, registracijo sevalne dejavnosti zavrne in o tem izda odločbo.

(3)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za registracijo sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.

20. člen

(vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti)

(1)

Vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je treba priložiti podatke o sevalni dejavnosti in virih sevanja v navedeni dejavnosti ter druge podatke in dokumentacijo, s katero se izkazuje varno izvajanje sevalne dejavnosti.

(2)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino podatkov in dokumentacije iz prejšnjega odstavka.

2.3 Uporaba virov sevanja

21. člen

(vpis v register in dovoljenje za uporabo vira sevanja)

(1)

Vir sevanja lahko uporablja samo oseba, ki ima dovoljenje ali izpisek iz registra sevalne dejavnosti iz 18. člena tega zakona in ki ima veljavno dovoljenje za uporabo tega vira sevanja ali je ta vir vpisan v register virov sevanja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik vira sevanja).

(2)

Vir sevanja vpiše v register virov sevanja ali izda zanj dovoljenje za uporabo organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za vir sevanja, ki se uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(3)

Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena za uporabo javljalnikov požara z viri sevanj ni treba imeti registrirane sevalne dejavnosti ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

(4)

Vlada določi vrste virov sevanja, ki jih je pred uporabo treba le vpisati v register virov sevanja, za katere je pred uporabo treba pridobiti dovoljenje za uporabo, in merila za določitev visokoaktivnih virov sevanja.

(5)

Pri določitvi virov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja glede varstva pred sevanji, verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti, ter zahteve in pogoji glede nadzora zaradi varstva pred sevanji ali varovanja vira sevanja.

(6)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora o vsaki odtujitvi ali prenosu lastništva vira sevanja iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestiti organ, ki je ta vir vpisal v register ali zanj izdal dovoljenje za uporabo.

(7)

Za vir sevanja v sevalnem ali jedrskem objektu je dovoljenje za uporabo vira sevanja ali vpis v register virov sevanja soglasje iz 108. člena tega zakona ali dovoljenje iz 109. člena tega zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se izvajajo sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.

22. člen

(vloga za vpis v register virov sevanja)

(1)

Vlogi za vpis v register virov sevanja je treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja in se določi s predpisom iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.

(2)

Če se vir sevanja uporablja v sevalni dejavnosti iz 18. člena tega zakona, je pogoj za njegov vpis v register virov sevanja, da je vlagatelj iz prejšnjega odstavka tudi registriran za izvajanje sevalne dejavnosti ali je imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pri kateri se bo uporabljal vir sevanja, ki se vpisuje.

(3)

Če pristojni organ iz prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona iz predložene dokumentacije iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja, vlagatelju izda izpisek iz registra virov sevanj.

(4)

Če pristojni organ vpis v register virov sevanja zavrne, o tem izda odločbo.

23. člen

(vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja)

(1)

Vlogi za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja je treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja in se določi s predpisom iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.

(2)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ iz prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja.

(3)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko za vire sevanja v zdravstvu in veterinarstvu za prehodno obdobje največ 12 mesecev do pridobitve ocene varstva pred sevanji in programa radioloških posegov izda začasno dovoljenje za uporabo, ki vključuje dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti s tem virom sevanja. Uporabnik mora predložiti vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, in dovoljenja za uporabo vira sevanja, razen ocene varstva pred sevanji in programa radioloških posegov.

24. člen

(opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo)

(1)

Dovoljenje za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo izda pristojni organ iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjena vsa merila za nameravano opustitev nadzora, določena v predpisu iz desetega odstavka 16. člena tega zakona.

(2)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo ter obseg in vsebino dokumentacije iz prejšnjega odstavka.

25. člen

(prepovedi)

(1)

Prepovedano je namerno redčenje radioaktivnih snovi, da bi se s tem izpolnili pogoji za opustitev nadzora nad njimi.

(2)

Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za dejavnosti, pri katerih se snovi mešajo, vendar ne zaradi njihove radioaktivnosti.

(3)

Prepovedana je uporaba zaprtih virov sevanja, njihovih vsebnikov ali nosilcev vira, ki so mehansko poškodovani ali za katere se sumi, da bi lahko puščali ali so kako drugače okvarjeni.

(4)

Prepovedana je uporaba javljalnikov požara z viri sevanja, ki imajo potomce v plinastem stanju.

(5)

Prepovedana je uporaba radioaktivnih strelovodov.

(6)

Prepovedana je uporaba vira sevanja, ki ni v skladu s pogoji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja za uporabo vira sevanja oziroma s tehnično dokumentacijo proizvajalca vira sevanja.

26. člen

(iskanje virov neznanega izvora)

(1)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, v sodelovanju z drugimi državnimi organi, ministrstvi in organizacijami občasno organizira dejavnosti za iskanje virov neznanega izvora ali iz preteklih dejavnosti.

(2)

Dejavnosti iz prejšnjega odstavka obsegajo namenske inšpekcijske preglede, finančne spodbude za iskanje takih virov, javne kampanje ozaveščanja prebivalstva o takih virih, preglede arhivskih zapisov upravnih organov in izvajalcev sevalnih dejavnosti, raziskovalnih ustanov, univerz ali bolnic in druge podobne dejavnosti, pri čemer pregledi arhivskih zapisov lahko vključujejo tudi zapise, ki vsebujejo osebne podatke.

(3)

Preglede zapisov iz prejšnjega odstavka, ki vsebujejo osebne podatke, lahko opravljajo uslužbenci organov iz prvega odstavka tega člena, pri čemer nadaljnja uporaba osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo, ni dopustna.

(4)

Upravljavci večjih poštnih centrov, letališč in pristanišč, prek katerih poteka uvoz blaga, ki bi lahko bilo radioaktivno kontaminirano ali bi vsebovalo vire neznanega izvora, ter odpadi in predelovalni obrati odpadnih kovin morajo vgraditi sisteme za detekcijo povečane radioaktivne kontaminacije ali povišanega ionizirajočega sevanja in vpeljati postopke za ukrepanje v takih primerih.

(5)

V primeru najdbe vira neznanega izvora mora oseba iz prejšnjega odstavka o tem obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, in izvesti odrejene ukrepe varstva pred sevanji.

(6)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, mora redno obveščati izvajalce dejavnosti, pri katerih je velika verjetnost, da bi naleteli na vire ionizirajočega sevanja neznanega izvora (odpadi in predelovalni obrati vseh vrst odpadkov, podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki, transportna središča ipd.), o verjetnosti za najdbo takih virov, o njihovi potencialni nevarnosti in potrebnih ukrepih za zaščito pred njimi.

(7)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, mora pomagati izvajalcem dejavnosti iz prejšnjega odstavka, da svoje delavce, ki bi lahko naleteli na vire neznanega izvora:

-

usposobijo, kako vizualno prepoznati take vire in njihove vsebnike;

-

seznanijo z osnovami o ionizirajočih sevanjih in njihovih posledicah;

-

usposobijo za ukrepanje, ko zaznajo vir neznanega izvora ali posumijo, da gre za tak vir.

(8)

Vlada podrobneje določi poštne centre, letališča in pristanišča, odpade in predelovalne obrate odpadnih kovin, njihove obveznosti glede meritev sevanj, način detekcije radioaktivne kontaminacije ali povišanega sevanja ter način ukrepanja in poročanja v primerih iz petega odstavka tega člena.

3. VARSTVO LJUDI PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI

3.1 Splošna načela

27. člen

(splošno načelo)

Določbe tega zakona veljajo za kakršno koli načrtovano in obstoječo izpostavljenost ter za izpostavljenost ob izrednem dogodku, ki vsebuje tveganje zaradi ionizirajočih sevanj in ki ga ne smemo zanemariti z vidika varstva pred sevanji ali pa z vidika okolja upoštevajoč dolgoročno varstvo zdravja ljudi, pri tem pa zlasti ureja izvajanje sevalnih dejavnosti, izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva radonu v zaprtih prostorih, zunanjo izpostavljenost sevanju, ki izvira iz gradbenih materialov in primere trajne izpostavljenosti kot posledice izrednih dogodkov ali preteklih človeških dejavnosti, pripravljenost in načrtovanje odzivanja in obvladovanja izpostavljenosti ob izrednih dogodkih, za katere se ocenjuje, da je smiselno predvideti ukrepe za varstvo zdravja posameznikov iz prebivalstva ali delavcev.

28. člen

(odgovornosti)

(1)

Za varstvo izpostavljenega delavca je odgovoren izvajalec sevalne dejavnosti, ki mora zagotoviti ocenjevanje in izvajanje ukrepov varstva delavcev pred sevanjem skladno z določbami tega zakona.

(2)

Za varstvo zunanjega delavca sta odgovorna njegov delodajalec in izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem se dejavnost izvaja, skladno z določbami tega zakona.

(3)

Za varstvo izvajalcev zaščitnih ukrepov, tudi če so prostovoljci, je odgovorna fizična ali pravna oseba, ki vodi izvajanje zaščitnih ukrepov.

(4)

Za varstvo delavcev ali prostovoljcev, ki izvajajo sanacijo kontaminiranega zemljišča, stavb in drugih zgradb, je odgovorna oseba, ki vodi ta dela.

(5)

Za varstvo delavcev, izpostavljenih radonu med izvajanjem sevalne dejavnosti, je odgovoren izvajalec sevalne dejavnosti v skladu z določili 29. člena tega zakona. Za druge delavce, ki so pri delu izpostavljeni radonu, je odgovoren njihov delodajalec.

(6)

Določila tretjega do petega odstavka tega člena veljajo tudi za delavce, ki so samozaposleni.

(7)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti zunanjemu izvajalcu dostop do informacij o potencialni izpostavljenosti delavcev zunanjega izvajalca.

29. člen

(ukrepi varstva pred sevanji)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti:

1.

predhodno oceno narave in obsega tveganja iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ocena varstva pred sevanji);

2.

izdelavo pisnih postopkov za delo, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;

3.

upoštevanje obratovalnih omejitev in pisnih postopkov iz prejšnje točke med izvajanjem sevalne dejavnosti;

4.

seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o:

a.

tveganjih za zdravje pri njihovem delu;

b.

vsebini splošnih postopkov in varnostnih ukrepov, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;

c.

vsebini postopkov in varnostnih ukrepov, povezanih z določenim delovnim mestom ali delom, ki ga opravljajo;

d.

vsebini tistih delov načrtov za zaščito in reševanje ali navodil za ukrepanje v primeru izrednega dogodka, s katerimi mora biti oseba seznanjena;

e.

pomembnosti upoštevanja tehničnih, zdravstvenih in administrativnih zahtev;

f.

nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti ali dojenja zaradi preprečevanja izpostavljenosti zarodka ali možnosti notranje radioaktivne kontaminacije ali vnosa radioaktivnosti v telo doječe matere z namenom varstva otroka;

5.

usposabljanje oseb, ki so vključene v izvajanje sevalne dejavnosti, obnavljanje njihovega znanja in redno preverjanje usposobljenosti iz varstva pred sevanji;

6.

razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na velikost pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti, pri čemer bolj izpostavljeni delavci spadajo v kategorijo A, manj izpostavljeni pa v kategorijo B;

7.

ustrezno zaščitno in osebno varovalno opremo in preverjanje njene učinkovitosti;

8.

izvajanje nadzornih ukrepov in meritev na nadzorovanih in opazovanih območjih, vključno s predpisanimi pregledi virov sevanja, zaščitne opreme, osebne varovalne opreme, delovnih pogojev in sevalnih razmer in z osebno dozimetrijo;

9.

uporabo ustrezne opreme in postopkov za meritve ter oceno izpostavljenosti izpostavljenih delavcev, posameznikov iz prebivalstva in oceno radioaktivne kontaminacije okolja;

10.

preverjanje učinkovitosti in vzdrževanja opreme iz prejšnje točke in redno umerjanje merilne opreme;

11.

zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev;

12.

takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, radioaktivne kontaminacije delovnega okolja, izgube, kraje ali nepravilne rabe vira sevanja in v primeru izrednega dogodka;

13.

izvajanje predpisanih ukrepov varovanja virov sevanja;

14.

izvedbo ukrepov po prenehanju uporabe vira sevanja ali prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti;

15.

načrt zaščite in reševanja ob izrednem dogodku ali navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku;

16.

izvedbo ukrepov za sanacijo po izrednem dogodku;

17.

vodenje predpisanih evidenc;

18.

poročanje v skladu s predpisi.

(2)

Ukrepe varstva pred sevanji iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na varstvo izpostavljenih delavcev, je treba izvesti pri sevalni dejavnosti, pri kateri letna izpostavljenost delavcev lahko preseže mejne doze za posameznike iz prebivalstva iz petega odstavka 35. člena tega zakona. Ukrepi morajo biti primerni vrsti objekta ali naprave, vrsti vira sevanja ter velikosti in vrsti s tem povezanega tveganja.

(3)

Ne glede na obveznosti izvajalca sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena mora izpostavljeni delavec, zunanji delavec, praktikant in študent kar najbolj sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.

(4)

Ukrepe varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena mora smiselno izvajati tudi letalski prevoznik za zaščito posadk svojih plovil pred kozmičnim sevanjem, kadar pričakovana izpostavljenost za posameznega člana posadke presega s predpisi določene doze za posameznika iz prebivalstva.

(5)

Posamezniki, ki se ukvarjajo z nalogami, katerih izvajanje zahteva kompetence s področja varstva pred sevanji, morajo imeti ustrezno izobrazbo, usposabljanje in informacije o varstvu pred sevanji, potrebne za izvajanje svojih nalog. Usposabljanje in obveščanje je treba izvajati v rednih obdobjih in dokumentirati.

(6)

Usposabljanje oseb, ki so vključene v izvajanje sevalne dejavnosti iz 5. točke prvega odstavka tega člena, lahko izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji. Dodatno usposabljanje za delavce organizacijskih enot varstva pred sevanji lahko izvajajo upravljavci sevalnih in jedrskih objektov. Usposabljanje delavcev, ki delajo pod nadzorom, lahko izvajajo upravljavci sevalnih in jedrskih objektov v sodelovanju z osebami, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.

(7)

Izvajalci usposabljanj iz prejšnjega odstavka vodijo in obdelujejo zbirke podatkov o opravljenih usposabljanjih in preverjanjih usposobljenosti, ki vsebujejo: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, podatke o izobrazbi, datum in veljavnost izpita ter podatke o vsebini usposabljanja in vrsti del, za katera je delavec usposobljen. Pooblaščeni izvajalci usposabljanja poročajo navedene podatke o opravljenih usposabljanjih in izpitih organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v zbirke podatkov iz 49. člena tega zakona.

(8)

Izvajalec sevalne dejavnosti, ki je odgovoren za visokoaktivni vir sevanja, mora zagotoviti, da seznanitev in usposabljanje iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena zajemata tudi posebne zahteve za varno ravnanje in nadzor nad tovrstnimi viri. Izvajalec sevalne dejavnosti mora delavce v zvezi s tem pripraviti na dogodke, ki vplivajo na varstvo pred sevanjem. Pri seznanitvi in usposabljanju se morajo posebej poudariti varnostne zahteve in mogoče posledice, če se nad viri sevanja izgubi nadzor.

30. člen

(predpisi v zvezi z uporabo vira sevanja)

(1)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, določita pravila ravnanja za uporabo, vzdrževanje in shranjevanje posameznih vrst virov sevanja, ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki teh virov sevanja, pravila ravnanja z viri sevanja po prenehanju uporabe in prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti, navodila za varno delo z viri sevanja, navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, ukrepe varovanja virov sevanja za preprečevanje izgube vira sevanja, kraje ali drugega škodljivega ravnanja, podrobnejšo vsebino vloge za vpis vira sevanja v register virov sevanja in za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja, obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.

(2)

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, podrobneje določi obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente, obseg, vsebine in pogoje usposabljanja, seznanjanja in preverjanja usposobljenosti oseb, ki so vključene v izvajanje sevalne dejavnosti, ter določi obliko, način in roke poročanja iz sedmega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Minister, pristojen za zdravje, v zvezi s posamezno vrsto vira sevanja, ki se uporablja pri radioloških posegih, predpiše pogoje za osebe, ki izvajajo tehnične preglede virov sevanja, pogoje za usposobljenost oseb, ki vzdržujejo, umerjajo ali opravljajo druga podobna dela na teh virih sevanja, obveznost rednega tehničnega pregledovanja in druge pogoje za uporabo teh virov.

3.2 Upravičenost

31. člen

(upravičenost sevalne dejavnosti)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora:

1.

upravičiti izvajanje vsake nove sevalne dejavnosti in dokazati, da bodo koristi zaradi izvajanja nove sevalne dejavnosti večje kot škoda za zdravje ljudi;

2.

ponovno upravičiti izvajanje sevalne dejavnosti, za katero je že bilo izdano dovoljenje, če se pojavijo novi pomembni dokazi in spoznanja o njeni učinkovitosti ali posledicah za zdravje ljudi;

3.

zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti doze izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter posameznikov iz prebivalstva ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti;

4.

optimizirati varstvo ljudi in okolja pred sevanji tako, da so izpostavljenosti ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov na kar najnižji, vendar razumno dosegljivi ravni;

5.

uporabljati dozne ograde pri optimizaciji varstva pred sevanji.

32. člen

(ocena upravičenosti izvajanja sevalne dejavnosti)

(1)

Vlogi za izdajo dovoljenja za:

-

izvajanje nove vrste sevalne dejavnosti, kakršna še nikoli ni bila dovoljena v Republiki Sloveniji,

-

uporabo nove vrste vira sevanja, katere uporaba še nikoli ni bila dovoljena v Republiki Sloveniji, ali

-

izvajanje novega načina uporabe že preskušenega vira sevanja, kakršen še nikoli ni bil dovoljen v Republiki Sloveniji,

je treba priložiti oceno upravičenosti izvajanja sevalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena upravičenosti) in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji. Za dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenosti v zdravstvene namene in pri slikanju v nemedicinske namene, pri kateri se uporablja medicinska radiološka oprema, je treba vlogi priložiti tudi strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca medicinske fizike.

(2)

Pristojni organ lahko zahteva izdelavo ocene upravičenosti in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji tudi za izdajo dovoljenja za izvajanje že uveljavljenih sevalnih dejavnosti ali uporabo že preskušenih virov sevanja, če ima nove pomembne dokaze o njihovih učinkih ali posledicah.

(3)

Pri izdelavi ocene upravičenosti iz prvega in drugega odstavka tega člena je za dejavnosti, ki vsebujejo poklicno izpostavljenost in izpostavljenost prebivalcev, treba upoštevati obe vrsti izpostavljenosti.

(4)

Pri izdelavi ocene upravičenosti iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba za dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenosti v zdravstvene namene, upoštevati izpostavljenost pacientov zaradi radioloških posegov, če je potrebno, pa tudi poklicno izpostavljenost in izpostavljenost prebivalstva. Poleg tega mora biti vsak radiološki poseg upravičen posamezno, kot je določeno v 75. členu tega zakona.

(5)

Minister, pristojen za zdravje, predpiše obseg in vsebino ocene upravičenosti za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena.

33. člen

(upravičenost dejavnosti, ki vključuje predmete splošne rabe)

(1)

Proizvajalec, ki namerava proizvajati, ali uvoznik, ki namerava uvažati predmete splošne rabe, katerih predvidena uporaba lahko pomeni novo vrsto sevalne dejavnosti, mora organu, pristojnemu za jedrsko varnost predložiti vlogo za odobritev te nameravane proizvodnje ali uvoza.

(2)

Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti oceno upravičenosti dejavnosti, ki vključuje predmete splošne rabe in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji ob smiselni uporabi določb prejšnjega člena.

(3)

Pristojni organ na podlagi meril sprejemljivosti odloči o upravičenosti nameravane rabe predmeta splošne rabe.

(4)

Pristojni organ, ki je prejel vlogo iz prvega odstavka tega člena, mora o tem obvestiti pristojne organe drugih držav članic EU. Na njihovo zahtevo jih mora obvestiti tudi o svoji odločitvi in podlagi zanjo.

(5)

Prodaja ali kakršno koli razpolaganje s predmeti splošne rabe, katerih predvidena uporaba ni upravičena skladno z določbami tega člena ali ne izpolnjuje meril za izvzetje priglasitve iz 16. člena tega zakona, je prepovedana.

(6)

Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo živila, obsevana z ionizirajočimi sevanji, so neupravičene tiste sevalne dejavnosti, ki vključujejo aktivacijo materiala, zaradi katere se poveča aktivnost v predmetu splošne rabe tako, da te v trenutku sprostitve v promet ni mogoče zanemariti z vidika varstva pred sevanjem. Pristojni organ lahko na podlagi meril sprejemljivosti kljub temu oceni upravičenost in dovoli tovrstno sevalno dejavnost.

(7)

Vlada določi merila sprejemljivosti za upravičenost rabe predmetov splošne rabe.

(8)

Minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge iz prvega odstavka tega člena.

34. člen

(upravičenost izpostavljenosti zaradi nemedicinskega slikanja)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti, pri kateri pride do izpostavljenosti posameznikov zaradi slikanja v nemedicinske namene, mora organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti priložiti oceno upravičenosti iz 32. člena tega zakona.

(2)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi meril sprejemljivosti odloči o upravičenosti slikanja v nemedicinske namene.

(3)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko odloči, da za upravičene sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki se opravljajo z uporabo medicinske radiološke opreme, ni treba upoštevati zahtev, ki se nanašajo na dozne ograde iz 36. člena, in mejnih doz iz 35. člena tega zakona.

(4)

Minister, pristojen za zdravje, določi merila sprejemljivosti za upravičenost slikanja v nemedicinske namene in okvirni seznam takih izpostavljenosti, ki jih je mogoče upravičiti.

3.3 Mejne doze in referenčne ravni

35. člen

(mejne doze)

(1)

Mejna efektivna doza za izpostavljene delavce je 20 mSv na leto. Pristojni organ iz prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona lahko v posebnih primerih ali za določene primere izpostavljenosti dovoli višjo efektivno dozo do 50 mSv v posameznem letu, če povprečna letna doza v katerih koli petih zaporednih letih, vključno z leti, v katerih je bila mejna efektivna doza presežena, ne presega 20 mSv.

(2)

Poleg omejitev efektivne doze iz prejšnjega odstavka je mejna ekvivalentna doza za izpostavljenega delavca:

-

za očesne leče 20 mSv na leto ali 100 mSv v katerih koli petih zaporednih letih, če je doza v posameznem letu nižja kot 50 mSv;

-

za kožo 500 mSv na leto za povprečno dozo na katerem koli delu kože velikosti 1 cm2 ne glede na celotno površino kože, ki je izpostavljena ionizirajočim sevanjem;

-

za okončine 500 mSv na leto.

(3)

Vsota doz, ki jo zaradi izpostavljenosti pri delu med izvajanjem sevalnih dejavnosti, zaradi izpostavljenosti radonu na delovnem mestu v skladu s 67. členom tega zakona in zaradi izpostavljenosti, ki je posledica obstoječe izpostavljenosti v skladu s 63. členom tega zakona, prejme izpostavljeni delavec, praktikant ali študent, ne sme presegati predpisanih mejnih doz iz prejšnjih dveh odstavkov.

(4)

Vsote letnih izpostavljenosti, ki jih posameznik iz prebivalstva prejme iz vseh odobrenih dejavnosti, ne smejo presegati mejnih doz za izpostavljenost prebivalstva.

(5)

Mejna efektivna doza za posameznike iz prebivalstva je 1 mSv na leto. Ne glede na velikost efektivne doze, ki jo prejme posameznik iz prebivalstva, je mejna ekvivalenta doza za očesne leče 15 mSv na leto, za kožo pa 50 mSv na leto, pri čemer se zadnja mejna ekvivalentna doza uporablja za povprečno dozo na katerem koli delu kože velikosti 1 cm2 ne glede na celotno površino kože, ki je izpostavljena ionizirajočim sevanjem.

(6)

Predpisane mejne doze ne veljajo za izpostavljenost v zdravstvene namene.

(7)

Vlada določi natančnejše definicije absorbirane, ekvivalentne in efektivne doze in način njihovega izračuna, podrobnejše zahteve glede mejnih doz za izpostavljene delavce, praktikante, študente, nosečnice, doječe ženske in posameznike iz prebivalstva, z mejnimi dozami povezane obvezne ukrepe, način izračuna in uporabo doznih ograd pri načrtovanju in optimizaciji sevalne dejavnosti iz 36. člena tega zakona, merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev v kategoriji A ali B, doze, nad katerimi mora letalski prevoznik izvajati ukrepe varstva pred sevanji za člane posadk svojih plovil, in vrste teh ukrepov ter način določanja posebnih primerov, kadar pristojni organ lahko dovoli efektivno dozo do 50 mSv v enem letu.

(8)

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, določi metodologijo za ocenjevanje doz zaradi zunanjih sevanj in doz zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo.

36. člen

(dozne ograde)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora kot del ocene varstva pred sevanji iz 40. člena tega zakona določiti dozne ograde kot operativno orodje za optimizacijo poklicne izpostavljenosti doznih obremenitev svojih delavcev. Dozno ogrado za zunanjega delavca mora izvajalec sevalne dejavnosti določiti v sodelovanju z njegovim delodajalcem.

(2)

Dozna ograda za prebivalstvo se kot del ocene varstva pred sevanji iz 40. člena tega zakona določi kot osebna doza, ki jo posameznik iz prebivalstva prejme iz načrtovane uporabe določenega vira sevanja. Pristojni organ mora zagotoviti, da so vse dozne ograde določene tako, da je vsota vseh doz, ki bi jih isti posameznik prejel pri vseh dejavnostih, za katere je izdano dovoljenje, skladna z mejno dozo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Pri izpostavljenosti v zdravstvene namene se dozne ograde uporabljajo le za varstvo posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov, ter prostovoljcev, ki sodelujejo v medicinskih in biomedicinskih raziskavah.

(4)

Dozne ograde so določene kot efektivne ali ekvivalentne doze posameznika v določenem obdobju.

37. člen

(referenčne ravni)

(1)

Za optimizacijo varstva pred sevanji pri izpostavljenosti ob izrednih dogodkih in pri obstoječi izpostavljenosti se uporabljajo referenčne ravni.

(2)

Referenčne ravni iz prejšnjega odstavka so odvisne od vrste izpostavljenosti in morajo upoštevati zahteve varstva pred sevanji in tudi druge družbene vidike.

(3)

Pri optimizaciji varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena se prednostno obravnavajo izpostavljenosti nad referenčnimi ravnmi, vendar se optimizacija varstva izvaja tudi pod referenčnimi ravnmi.

(4)

Referenčne ravni za izpostavljenost radonu se določijo kot specifična aktivnost radona v zraku v okviru nacionalnega radonskega programa iz 73. člena tega zakona.

(5)

Vlada določi referenčne ravni iz prvega odstavka tega člena ter določi primere, v katerih lahko ob izrednih dogodkih organ, pristojen za jedrsko varnost, priporoči tudi uporabo nižjih referenčnih ravni.

38. člen

(varstvo mladoletnih, nosečnic in doječih žensk)

(1)

Varstvo praktikantov in študentov pred sevanji mora biti urejeno enako, kot je s tem zakonom določeno za izpostavljene delavce.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je osebo, mlajšo od 18 let, prepovedano razporediti na delovno mesto, na katerem bi postala izpostavljeni delavec.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko praktikanti, študenti in učenci srednjih ali poklicnih šol, ki so stari med 16 in 18 let in med študijem ali šolanjem uporabljajo vire sevanj, opravljajo dela in naloge, pri katerih so izpostavljeni sevanjem in zaradi katerih so razporejeni v kategorijo B, kot je to določeno v 6. točki prvega odstavka 29. člena tega zakona.

(4)

Varstvo nerojenega otroka mora biti primerljivo z varstvom posameznikov iz prebivalstva.

(5)

Takoj, ko noseča ženska, ki je izpostavljena delavka ali zunanja delavka, obvesti svojega delodajalca ali izvajalca sevalne dejavnosti o nosečnosti, ji je treba zagotoviti take pogoje, da bo ekvivalentna doza za nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da ta doza v preostalem obdobju nosečnosti ne bo presegla mejne doze za posameznika iz prebivalstva. Če pa noseča ženska ne želi delati z viri sevanj, jo je treba premestiti na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja.

(6)

Takoj, ko doječa ženska, ki je izpostavljena delavka ali zunanja delavka, obvesti delodajalca ali izvajalca sevalne dejavnosti o tem, da doji otroka, jo je treba premestiti na delovno mesto, kjer ni tveganja za znaten vnos radionuklidov v telo ali za radioaktivno kontaminacijo telesa.

(7)

Razporeditev po petem in šestem odstavku tega člena ne sme povzročiti noseči ali doječi ženski manj ugodnega položaja glede pogojev dela.

39. člen

(opravljanje izjemnih nalog)

(1)

Ne glede na predpisane mejne doze lahko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za posameznega izpostavljenega delavca dovoli za opravljanje izjemnih nalog preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno izpostavljenost ter če se delovne naloge opravljajo na omejenem in vnaprej določenem delovnem območju ob naslednjih pogojih:

1.

izpostavljeni delavec mora biti razvrščen v kategorijo A v skladu s šesto točko prvega odstavka 29. člena tega zakona ali je član posadke vesoljskega plovila;

2.

izjemnih nalog ne sme opravljati praktikant, študent, nosečnica ali doječa mati, če za zadnjo obstaja možnost radioaktivne kontaminacije ali vnosa radioaktivnosti v telo;

3.

izvajalec sevalne dejavnosti mora vnaprej utemeljiti tako izpostavljenost in se o njej podrobno pogovoriti z delavcem, njegovim predstavnikom, pooblaščenim izvajalcem zdravstvenega nadzora in izvedencem za varstvo pred sevanji;

4.

delavec mora vnaprej dobiti informacije o tveganjih predvidene delovne naloge in o predvidenih previdnostnih ukrepih;

5.

delavec se mora strinjati z izvajanjem teh nalog;

6.

podatki o prejetih dozah med izvajanjem teh nalog se morajo v zbirkah podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev iz 49. člena tega zakona in v evidencah zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev iz 83. člena tega zakona voditi ločeno.

(2)

Preseganje mejnih doz zaradi nalog iz prejšnjega odstavka tega člena ne sme biti razlog za prepoved opravljanja delavčevega običajnega dela ali za premestitve na drugo delovno mesto brez njegove privolitve.

(3)

Izpostavljenost članov posadke vesoljskega plovila se obravnava kot opravljanje izjemnih nalog.

(4)

Minister, pristojen za zdravje, določi pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca.

3.4 Ocena in zagotavljanje varstva pred sevanji

40. člen

(ocena varstva pred sevanji)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti izdelavo ocene varstva pred sevanji, ki mora opredeliti:

-

ukrepe varstva pred sevanji;

-

celotno tveganje sevalne dejavnosti, ki je vsota sevalnih tveganj za posameznike in se izraža s skupinsko efektivno dozo;

-

načrt optimizacije varstva ljudi in okolja pred sevanji v vseh delovnih pogojih, vključno s poklicno izpostavljenostjo v zdravstvu.

(2)

Za vir sevanja, ki ni sevalni ali jedrski objekt, mora ocena varstva pred sevanji vsebovati tudi načrt ukrepov za preprečevanje izrednih dogodkov in navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.

(3)

Oceno varstva pred sevanji mora izvajalec sevalne dejavnosti priložiti vlogi za registracijo ali vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

(4)

Če ocene varstva pred sevanji ni izdelal pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.

(5)

Če izvajalec sevalne dejavnosti upravlja sevalni ali jedrski objekt, morajo biti bistvene vsebine ocene varstva pred sevanji vključene v varnostno poročilo.

(6)

Minister, pristojen za zdravje, določi podrobnejšo vsebino in obseg ocene varstva pred sevanji.

41. člen

(pregled in sprememba ocene varstva pred sevanji)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti pregled ocene varstva pred sevanji:

1.

pred nameravanim podaljšanjem veljavnosti registracije ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti;

2.

ob spremembah sevalne dejavnosti, ki lahko znatno vplivajo na pogoje varstva pred sevanji;

3.

na zahtevo pristojnega inšpektorja;

4.

neposredno po vsakem izrednem dogodku;

5.

po končanih sanacijskih delih za odpravo posledic izrednega dogodka.

(2)

Če je treba zaradi izboljšanja varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred sevanji spremeniti ali dopolniti ukrepe varstva pred sevanji ali če se je sevalna dejavnost bistveno spremenila, mora izvajalec sevalne dejavnosti pripraviti predlog sprememb ukrepov varstva pred sevanji in v zvezi z njimi zagotoviti izdelavo spremenjene ocene varstva pred sevanji.

(3)

Če spremembe ukrepov varstva pred sevanji niso potrebne, se pregled ocene varstva pred sevanji konča s poročilom o pregledu ocene varstva pred sevanji.

(4)

Izvajalec sevalne dejavnosti spremenjeno oceno varstva pred sevanji ali poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji predloži pristojnemu organu iz 18. člena tega zakona skupaj z vlogo za:

1.

registracijo ali izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,

2.

spremembo registracije ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali

3.

podaljšanje registracije ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

(5)

Če spremenjene ocene varstva pred sevanji ali poročila o pregledu ocene varstva pred sevanji ni izdelal pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, je treba vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.

(6)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora začeti uvajati spremembe ukrepov varstva pred sevanji iz drugega odstavka tega člena, ko pristojni organ iz 18. člena tega zakona v skladu s četrtim odstavkom tega člena izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali dejavnost registrira.

(7)

Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi pogoje in roke za pregled ocene varstva pred sevanji, obvezne vsebine pregledov ocene varstva pred sevanji in druge pogoje v zvezi z obveznostjo pregledovanja ocene varstva pred sevanji.

42. člen

(pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji)

(1)

Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji so pravne ali fizične osebe, ki imajo veljavno pooblastilo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.

(2)

Izvajalec sevalne dejavnosti se mora posvetovati s pooblaščenimi izvedenci o vseh okoliščinah izvajanja sevalne dejavnosti, ki so pomembne z vidika varstva pred sevanji, vključno z izpolnjevanjem zahtev tega zakona glede ukrepov varstva pred sevanji za izpostavljene delavce in prebivalce, zlasti pa o:

1.

delovnih razmerah izpostavljenih delavcev,

2.

obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih območjih in preverjanju učinkovitosti teh ukrepov,

3.

rednem preverjanju uporabnosti zaščitne opreme,

4.

načrtovanih ukrepih varstva pred sevanji glede uporabe nove naprave,

5.

ukrepih varstva pred sevanji pred začetkom uporabe novega ali spremenjenega vira sevanja,

6.

rednem preverjanju učinkovitosti zaščitne opreme in zaščitnih ukrepov,

7.

izbiri merilne opreme, njenem rednem umerjanju, preverjanju njene operabilnosti in pravilne uporabe.

(3)

Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji poda strokovno mnenje o zadevah iz prejšnjega odstavka ter v sodelovanju z izvajalcem sevalne dejavnosti izdela oceno varstva pred sevanji in poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji ali o njiju poda strokovno mnenje.

(4)

Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji v predpisanih rokih preverjajo delovne pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in opazovanih območjih ter izvajajo pregled virov sevanj in osebne varovalne opreme.

(5)

Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo usposabljanja iz varstva pred sevanji iz 29. in 75. člena tega zakona.

(6)

Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji po potrebi sodelujejo s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike.

(7)

Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se lahko izda pravni osebi za dela iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ter fizični osebi za dela iz tretjega odstavka tega člena. Pooblastilo se izda za največ pet let in za posamezno področje varstva pred sevanji ali za več področij varstva pred sevanji skupaj.

(8)

Za obveščanje izvajalcev sevalnih dejavnosti, nadzor nad izvajanjem nalog pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji, izmenjavo podatkov in medsebojno priznavanje pooblastil z drugimi državami ter raziskave in statistično obdelavo podatkov organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi in obdeluje evidenco pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji, ki obsega:

-

osebno ime, strokovni naziv, rojstni datum in kontaktne podatke fizične osebe, ki je pridobila pooblastilo, področje pooblastila in oznako, datum izdaje in veljavnosti pooblastila;

-

podatke o pravni osebi, ki je pridobila pooblastilo, področje in obseg pooblastila, podatke o akreditacijskih listinah, ki se nanašajo na področje pooblastila, datum izdaje in veljavnosti pooblastila ter imena, priimke in strokovne nazive strokovnjakov, odgovornih za posamezna področja.

(9)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, seznam fizičnih in pravnih oseb, ki so pridobile pooblastilo, objavi tako, da je dostopen javnosti. Objavijo se vsi osebni podatki iz prejšnjega odstavka, razen datuma rojstva.

(10)

Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji morajo o svojem delu najmanj enkrat letno poročati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, na njegovo zahtevo pa tudi pogosteje.

43. člen

(pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji)

(1)

Pravne ali fizične osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če za posamezno področje varstva pred sevanji izpolnijo pogoje, ki jih predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire.

(2)

Fizična oseba lahko pridobi pooblastilo izvedenca varstva pred sevanji, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-

je končala vsaj magistrski študijski program druge stopnje, ki zagotavlja znanje fizikalnih in tehničnih osnov varstva pred sevanji, ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja;

-

ima ustrezna znanja in izkušnje ter je usposobljena s področja varstva pred sevanji;

-

ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj na področju ionizirajočih sevanj.

(3)

Pravna oseba lahko pridobi pooblastilo izvedenca varstva pred sevanji, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-

zaposluje ustrezne pooblaščene izvedence, ki so pridobili pooblastilo kot fizične osebe;

-

ima ustrezne akreditirane merilne metode;

-

razpolaga z ustrezno merilno in drugo opremo in prostori;

-

ima vzpostavljen sistem vodenja, ki mora ustrezati vrsti, področju in obsegu njenega dela.

(4)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja komisije iz sedmega odstavka tega člena odvzame pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ta svoje delo opravlja nestrokovno ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano. Komisija pripravi mnenje o odvzemu pooblastila po izrednem pregledu, ki ga opravi na pobudo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, ali pristojnega inšpektorja.

(5)

Tuji izvedenec varstva pred sevanji pridobi pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ima po predpisih države, v kateri je registriran za opravljanje izvedeniških del varstva pred sevanji, pooblastila, pridobljena pod enakovrednimi pogoji, kot jih za pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji določa ta zakon.

(6)

V soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi:

-

področja, obseg in način dela pooblaščenih izvedencev;

-

pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in izkušenj, ki jih morajo izpolniti fizične osebe za pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji;

-

pogoje glede zaposlitve pooblaščenih izvedencev, akreditacije merilnih metod, merilne in druge opreme, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe za pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji;

-

način in obseg rednega in izjemnega poročanja.

(7)

V soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, minister, pristojen za zdravje, imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju varstva pred sevanji, za preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji.

44. člen

(nadzorovana in opazovana območja)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da so območja, na katerih se izvaja sevalna dejavnost, razdeljena na nadzorovana in opazovana območja glede na pričakovano izpostavljenost ter velikost in verjetnost potencialne izpostavljenosti delavcev.

(2)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora spremljati delovne pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in opazovanih območjih in zagotoviti, da se na nadzorovanih in opazovanih območjih izvajajo ukrepi varstva pred sevanji, vključno z nadzornimi meritvami. Nadzorne meritve morajo biti izbrane glede na naravo dela, vrsto sevanja in velikost tveganja.

(3)

Delovne pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in opazovanih območjih v predpisanih obdobjih preveri neodvisni pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji.

(4)

Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za naravne vire, v zvezi z nadzorovanimi in opazovanimi območji podrobneje določita:

1.

merila za razvrstitev nadzorovanih in opazovanih območij;

2.

ukrepe varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih mora izvajati izvajalec sevalne dejavnosti;

3.

način razmejitve in označitve nadzorovanih in opazovanih območij;

4.

pisna navodila za varno delo in druge postopke na nadzorovanih in opazovanih območjih;

5.

usposabljanje delavcev glede posebnih lastnosti nadzorovanih in opazovanih območij;

6.

pravila glede osebne varovalne opreme, ki se uporablja na nadzorovanih in opazovanih območjih;

7.

izvajanje nadzornih meritev;

8.

roke in druge pogoje, v katerih mora izvajalec sevalne dejavnosti zagotoviti preverjanje delovnih pogojev in sevalnih razmer s strani neodvisnega pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.

45. člen

(ugotavljanje osebne izpostavljenosti delavcev)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da se redno ugotavlja osebna izpostavljenost delavcev pri opravljanju del v okviru sevalne dejavnosti. V primeru izrednih dogodkov mora izvajalec sevalne dejavnosti zagotoviti tudi ugotavljanje osebne izpostavljenosti izvajalcev zaščitnih ukrepov in drugih izpostavljenih oseb. Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da se vsi rezultati ugotavljanja izpostavljenosti hranijo in da se o njih poroča organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji. Način ugotavljanja osebne izpostavljenosti delavcev mora biti izbran glede na naravo izpostavljenosti in vrsto sevanja. Če je v oceni varstva pred sevanji tako določeno, se lahko ugotavljanje osebne izpostavljenosti zunanjim sevanjem nadomesti s preverjanjem delovnega okolja.

(2)

Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev lahko izvajajo pravne osebe, ki pri organu, pristojnem za varstvo pred sevanji, pridobijo pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije.

(3)

Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše pogoje, način izvajanja, obseg in pogostnost ugotavljanja osebne izpostavljenosti delavcev.

46. člen

(pooblaščeni izvajalci dozimetrije)

(1)

Pravna oseba pridobi pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije, če ima organizirano službo za dozimetrijo, ima ustrezne akreditirane merilne metode, razpolaga z ustrezno merilno in drugo opremo in prostori, ima vzpostavljen sistem vodenja, ki mora ustrezati vrsti, področju in obsegu njegovega dela, in redno zaposlene strokovnjake za dozimetrijo.

(2)

Strokovnjak za dozimetrijo je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-

je končal vsaj magistrski študijski program tehnične ali naravoslovne smeri druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, in

-

ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja izvajanja nalog dozimetrije.

(3)

Preverjanje pogojev za izvajanje nalog dozimetrije zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(4)

Minister, pristojen za zdravje, določi osnove organiziranosti službe za dozimetrijo, podrobneje določi pogoje za pridobitev pooblastila iz prvega odstavka tega člena in imenuje posebno tričlansko komisijo za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju dozimetrije.

(5)

Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za največ pet let.

(6)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja komisije iz četrtega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pooblaščenemu izvajalcu dozimetrije, če ta svoje delo opravlja nestrokovno ali ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano. Komisija pripravi mnenje o odvzemu pooblastila po izrednem pregledu, ki ga opravi na pobudo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ali pristojnega inšpektorja.

47. člen

(izvajanje dozimetrije)

(1)

Pooblaščeni izvajalci dozimetrije ugotavljajo osebno izpostavljenost delavcev na podlagi meritev in izračunov, s katerimi se ocenijo osebne doze delavcev. Pooblaščeni izvajalci dozimetrije zbirajo podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev, vključenih v dozimetrijo, in vodijo o njih evidenco v sodelovanju z izvajalcem sevalne dejavnosti ali zunanjim izvajalcem.

(2)

Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev pošiljati izvajalcu sevalne dejavnosti in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, vključno z rezultati meritev na delovnem mestu, če so bili ti uporabljeni za oceno osebnih doz.

(3)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da se podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca pošljejo pooblaščenemu izvajalcu medicine dela, ki izvaja zdravstveni nadzor tega delavca, in da je izpostavljeni delavec tudi sam seznanjen o svoji prejeti dozi. Če izvajalec sevalne dejavnosti to izvaja z zunanjimi delavci, mora podatke o osebnih dozah izpostavljenega delavca sporočiti zunanjemu izvajalcu. Podatke o osebnih dozah zunanjih delavcev sporoča pooblaščenemu izvajalcu medicine dela zunanji izvajalec.

(4)

Pri izrednem dogodku ali preseganju mejnih doz mora izvajalec dozimetrije zagotoviti, da so podatki o osebnih dozah delavca v kar najkrajšem času na razpolago organu, pristojnemu za jedrsko varnost, organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, izvajalcu sevalne dejavnosti in pooblaščenemu izvajalcu medicine dela.

(5)

Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše:

-

način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, v katerih neposredne meritve prejetih doz niso mogoče;

-

način in obseg poročanja o osebnih dozah delavcev, prejetih pri izvajanju zaščitnih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog;

-

način in čas hranjenja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev, ki ga morata zagotoviti izvajalec sevalne dejavnosti in zunanji izvajalec.

(6)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi seznam pooblaščenih izvajalcev dozimetrije in ga objavi tako, da je dostopen javnosti.

(7)

Kot del seznama pooblaščenih izvajalcev dozimetrije vodi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, podatke o strokovnjakih, odgovornih za posamezna področja dozimetrije, ki obsegajo osebno ime in strokovni naziv. Osebni podatki odgovornih strokovnjakov se vodijo za obveščanje izvajalcev sevalnih dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ugotavljanja osebne izpostavljenosti, izmenjavo podatkov in medsebojno priznavanje pooblastil z drugimi državami.

48. člen

(podatki o izpostavljenosti delavcev)

(1)

Podatki o osebnih dozah izpostavljenih delavcev se lahko samo na podlagi pisne privolitve izpostavljenega delavca pošljejo pooblaščenemu izvajalcu medicine dela, pooblaščenemu izvedencu varstva pred sevanji in v centralno evidenco osebnih doz iz 49. člena tega zakona.

(2)

Pisno izjavo izpostavljenega delavca o tem, da dovoli pošiljanje podatkov o svojih osebnih dozah v nadaljnjo uporabo v skladu z določbami tega zakona, zagotovi izvajalec sevalne dejavnosti.

(3)

Če izpostavljeni delavec, praktikant ali študent ne privoli v podpis izjave iz prejšnjega odstavka, ne sme biti razporejen na delovno mesto, na katerem je izpostavljen sevanju.

49. člen

(zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev)

(1)

Zaradi izvajanja nadzora osebne izpostavljenosti, ukrepov optimizacije varstva pred sevanji in ocenjevanja upravičenosti posameznih sevalnih dejavnosti, izvajanja inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem sevalnih dejavnosti in upoštevanja predpisanih mejnih doz ter v znanstvenoraziskovalne namene in za statistično obdelavo se za izpostavljene delavce, ki so vključeni v izvajanje sevalne dejavnosti, vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o osebnih dozah.

(2)

Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev upravljajo:

1.

pooblaščeni izvajalci dozimetrije za delavce, za katere izvajajo dozimetrijo;

2.

izvajalci sevalne dejavnosti za svoje in zunanje delavce;

3.

zunanji izvajalci za svoje delavce ali študente, ki so v okviru izobraževanja izpostavljeni sevanjem;

4.

pooblaščeni izvajalci medicine dela za izpostavljene delavce, za katere opravljajo zdravstveni nadzor;

5.

organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za vse osebe, ki so vključene v izvajanje sevalnih dejavnosti (centralna evidenca osebnih doz).

(3)

Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo v predpisanih rokih poslati podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco osebnih doz, ki jo vodi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(4)

Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev vsebujejo naslednje podatke:

1.

osebno ime delavca,

2.

EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva, spol in državljanstvo,

3.

poklic in izobrazbo,

4.

naziv, sedež in matična številka izvajalca sevalne dejavnosti,

5.

naziv, sedež in matična številka zunanjega izvajalca,

6.

delovno mesto, opis delovnega mesta ter začetek in konec dela v okviru sevalne dejavnosti,

7.

podatke o opravljenem usposabljanju in izpitu iz varstva pred sevanji,

8.

podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti,

9.

ocenjeno mesečno dozo, skupno dozo, način meritve ter podatke o prejetih dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju zaščitnih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog.

(5)

Podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca se hranijo, dokler delavec ne dopolni 75 let ali bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca.

(6)

Dostop do podatkov o osebnih dozah iz centralne evidence osebnih doz imajo:

-

delavec – do svojih osebnih doz;

-

delodajalec – do osebnih doz svojih delavcev in osebnih doz delavcev zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti, ki zanj opravlja dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenosti sevanjem;

-

pooblaščeni izvajalec medicine dela – do osebnih doz izpostavljenih delavcev, za katere izvaja zdravstveni nadzor;

-

osebni zdravnik izpostavljenega delavca – do osebnih doz svojih pacientov.

(7)

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo tudi do vseh podatkov, ki so bili uporabljeni za oceno doze, ali podatkov o okoliščinah izpostavljenosti.

(8)

Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji lahko na podlagi pisne vloge pri organu, pristojnem za varstvo pred sevanji, pridobijo zbirne podatke iz centralne evidence osebnih doz, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, če teh podatkov niso mogli pridobiti pri delodajalcu.

(9)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, mesečno pošilja podatke o dozah delavcev v dejavnostih zunaj zdravstva in veterine organu, pristojnemu za jedrsko varnost. Poročilo vsebuje podatke o prejeti dozi, podjetju zaposlitve, podjetju, v katerem je delavec prejel dozo, in delovnem mestu, vendar brez osebnih podatkov.

(10)

Če je izmerjena efektivna doza presegla 1,6 mSv, in to preseganje ni bilo načrtovano ali predvideno, organ, pristojen za varstvo pred sevanji, nemudoma pošlje podatke o prejeti dozi, delovnem mestu in okoliščinah izpostavljenosti, vendar brez osebnih podatkov delavca, organu, pristojnemu za jedrsko varnost, če je ta pristojen glede na določbe 18. člena tega zakona.

(11)

Za upoštevanje predpisanih mejnih doz in zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izmenjuje ustrezne podatke o dozah delavcev s pristojnimi organi drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(12)

Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način upravljanja podatkov o osebnih dozah, roke za pošiljanje podatkov v centralno evidenco osebnih doz ter obveznosti in način pošiljanja podatkov iz centralne evidence osebnih doz organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izvajalcem sevalne dejavnosti, zunanjim izvajalcem, izpostavljenim delavcem, pooblaščenemu izvajalcu medicine dela in pooblaščenemu izvedencu varstva pred sevanji.

50. člen

(osebna sevalna izkaznica)

(1)

Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izda osebno sevalno izkaznico delavcem, ki so zaposleni pri delodajalcu v Republiki Sloveniji in v tujini kot zunanji delavci opravljajo dela, pri katerih so izpostavljeni ionizirajočim sevanjem. Osebna sevalna izkaznica je osebni neprenosljiv dokument.

(2)

Osebna sevalna izkaznica vsebuje podatke iz četrtega odstavka prejšnjega člena in vanjo se vpisujejo doze sevanj, ki jih je prejel delavec, ter podatki o opravljenih zdravstvenih pregledih in opravljenih usposabljanjih iz varstva pred sevanji.

(3)

Delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, mora zagotoviti, da se v osebno sevalno izkaznico sproti vpisujejo vsi podatki iz prejšnjega člena.

(4)

Delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, je dolžan sporočiti organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v centralno evidenco osebnih doz iz četrte točke drugega odstavka prejšnjega člena doze, ki jih je delavec prejel v tujini, v mesecu dni od takrat, ko se je delavec vrnil iz tujine, ali od takrat, ko je izvedel za dozo, prejeto v tujini.

(5)

Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše obliko in vsebino osebne sevalne izkaznice, način izdaje te in vpisovanja podatkov vanjo ter obveznosti delodajalca glede sporočanja teh podatkov organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.

51. člen

(organizacijska enota varstva pred sevanji)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti, ki upravlja jedrski ali sevalni objekt, mora za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred sevanji zagotoviti delovanje posebne organizacijske enote za varstvo pred sevanji, ki je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji.

(2)

Organizacijska enota za varstvo pred sevanji mora delovati ločeno od drugih organizacijskih enot ter imeti na razpolago sredstva in opremo za izvajanje svojih nalog.

(3)

Več izvajalcev sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena lahko ustanovi za opravljanje nalog varstva pred sevanji skupno organizacijsko enoto za varstvo pred sevanji.

(4)

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, predpiše organizacijsko zasnovo enote varstva pred sevanji v objektih iz prvega odstavka tega člena ter obseg in vsebino njenega dela.

52. člen

(odgovorna oseba za varstvo pred sevanji)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja sevalnega ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za varstvo pred sevanji.

(2)

Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred sevanji ter varovanje virov sevanja in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva pred sevanji.

(3)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je varovanje virov sevanja v ministrstvu, pristojnem za obrambo, v pristojnosti Vojaške policije.

(4)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora odgovorni osebi za varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri delu in ustrezne delovne razmere. Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji odgovarja neposredno vodstvu izvajalca sevalne dejavnosti.

(5)

Zunanji izvajalec iz 54. člena tega zakona mora za svojega delavca določiti svojo odgovorno osebo za varstvo pred sevanji ali pa se z izvajalcem sevalne dejavnosti, pri katerem dela zunanji delavec, dogovori, da dejavnosti iz drugega odstavka tega člena tudi za zunanjega delavca prevzame odgovorna oseba izvajalca sevalne dejavnosti.

(6)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora v postopku pridobivanja dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in ob vsaki spremembi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji sporočiti organu iz 18. člena tega zakona, koga je imenoval za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in kakšna so njegova pooblastila.

53. člen

(usposobljenost izvajalcev varstva pred sevanji)

(1)

Delavci, ki opravljajo naloge varstva pred sevanji v organizacijski enoti varstva pred sevanji, so posamezniki, ki so končali vsaj visokošolski ali univerzitetni študijski program naravoslovne ali tehnične smeri prve stopnje ali imajo raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, in imajo opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.

(2)

Vodja organizacijske enote varstva pred sevanji v jedrskih reaktorjih in jedrskih elektrarnah je lahko posameznik, ki je končal vsaj magistrski študijski program fizikalne smeri druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, ima opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji in najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred sevanji.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko vodja organizacijske enote varstva pred sevanji v drugih jedrskih in sevalnih objektih posameznik, ki je končal vsaj magistrski študijski program naravoslovne ali tehnične smeri druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, ima opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred sevanji.

(4)

Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki z ustrezno izobrazbo, ki jim zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog varstva pred sevanji, in z opravljenim izpitom za izvajanje nalog varstva pred sevanji.

(5)

Stroške izvajanja izpitov iz tega člena krije delodajalec.

(6)

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire, podrobneje predpiše izobrazbo, ki jo morajo imeti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, programe usposabljanj, preverjanja usposobljenosti za opravljanje nalog varstva pred sevanji in evidence o opravljenih preverjanjih.

54. člen

(varstvo delavcev zunanjega izvajalca)

(1)

Izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, je neposredno ali s pogodbenim razmerjem z zunanjim izvajalcem odgovoren za varstvo zunanjih delavcev pred sevanji v obsegu, ki je neposredno povezan z značilnostmi njihove dejavnosti pri izvajalcu sevalne dejavnosti.

(2)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora v sodelovanju z zunanjim izvajalcem zagotoviti, da je varstvo pred sevanji za zunanje delavce urejeno enako kot za delavce, ki so zaposleni pri izvajalcu sevalne dejavnosti, vključno s tem, da:

-

so dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji delavci, upravičene z vidika varstva pred sevanji po načelih tega zakona;

-

se optimizira izpostavljenost zunanjih delavcev, vključno z vzpostavitvijo doznih ograd in referenčnih ravni, in da zanje niso presežene mejne doze;

-

se za zunanje delavce upoštevajo omejitve za noseče in doječe ženske ter praktikante in študente;

-

se v oceni varstva pred sevanji upoštevajo vidiki varstva pred sevanji, ki so povezani z naravo in vrsto dela, ki ga opravljajo zunanji delavci.

(3)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora:

1.

preveriti, ali je bil zunanji delavec zdravstveno pregledan in ali izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve v zvezi z delom, na katero je razporejen;

2.

preveriti, ali je zunanji delavec razvrščen v ustrezno kategorijo glede na naravo dela in velikost pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti;

3.

zagotoviti, da so zunanji delavci primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji glede na dela, ki jih opravljajo, podobno kot zaposleni pri izvajalcu sevalne dejavnosti;

4.

zagotoviti, da zunanji delavci uporabljajo ustrezno osebno varovalno opremo;

5.

zagotoviti, da se za zunanje delavce ugotavlja osebna izpostavljenost sevanjem glede na naravo izpostavljenosti in vrsto sevanja in da se podatki o njihovih osebnih dozah sporočajo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v centralno evidenco osebnih doz in zunanjemu izvajalcu.

(4)

Zunanji izvajalec mora sam ali prek pogodbe z izvajalcem sevalne dejavnosti zagotoviti:

-

da so zunanji delavci seznanjeni in usposobljeni v skladu z določbami 4. in 5. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona;

-

da imajo zunanji delavci zdravstveni nadzor v obsegu, določenem v poglavju 3.5 tega zakona, in da se njihove osebne doze sporočajo pooblaščenemu izvajalcu medicine dela;

-

da se za zunanje delavce ugotavlja osebna izpostavljenost sevanjem;

-

izdelavo ocene varstva pred sevanji za dejavnosti, ki vključujejo zunanje delavce.

(5)

Zunanji izvajalec mora upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju poslati podatke, določene v četrtem odstavku 49. člena tega zakona ter podatke o prejetih dozah sevanja v tekočem koledarskem letu in v zadnjih petih koledarskih letih.

(6)

Izvajalec sevalne dejavnosti ne sme začeti del z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, če mu ta ni poslal podatkov iz prejšnjega odstavka ali če je iz poslanih podatkov razvidno, da delavci zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne morejo opravljati del v okviru izvajanja sevalne dejavnosti.

55. člen

(razporeditev delavca in ugovor na razporeditev)

(1)

Delavec ne sme biti razporejen na delo v nadzorovanem območju, če zanj ni zagotovljeno ugotavljanje osebne izpostavljenosti pri pooblaščenem izvajalcu dozimetrije.

(2)

Če organizacijska enota varstva pred sevanji ali odgovorna oseba za varstvo pred sevanji, delavec ali pooblaščeni izvajalec medicine dela meni, da pri razporeditvi delavca na delovno mesto, kjer je izpostavljen sevanjem, niso bili upoštevani ukrepi varstva pred sevanji, lahko podajo ugovor na razporeditev.

(3)

Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba podati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v osmih dneh po razporeditvi delavca.

(4)

O ugovoru na razporeditev delavca odloči organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja komisije, ki jo za pripravo strokovnega mnenja za reševanje ugovorov imenuje minister, pristojen za zdravje.

3.5 Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev

56. člen

(zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev)

(1)

Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov temelji na načelih, ki veljajo za medicino dela na splošno.

(2)

Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov opravljajo pooblaščeni izvajalci medicine dela, ki so pridobili pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje.

(3)

Delavec ne sme biti razporejen na delovno mesto izpostavljenega delavca, če po ugotovitvah zdravstvenega nadzora ni zmožen za to delovno mesto.

(4)

Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in praktikantov mora v celotnem predpisanem obsegu zagotoviti delodajalec, za študente pa izvajalec izobraževanja.

(5)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora pooblaščenemu izvajalcu medicine dela na njegovo zahtevo poslati vse podatke v zvezi z delom, ki ga delavec opravlja v okviru sevalne dejavnosti.

(6)

Če je bil zdravstveni nadzor delavca opravljen v tujini, lahko pristojni organ pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz 18. člena tega zakona tak zdravstveni nadzor šteje za enakovreden zdravstvenemu nadzoru po tem zakonu, če so zahteve glede zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev v tuji državi, kjer je bil opravljen zdravstveni nadzor, primerljive z zahtevami tega zakona.

(7)

Izredni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev je treba zagotoviti vsakokrat, ko je bila presežena ena od predpisanih mejnih doz ali obstaja sum, da je bila ta presežena, ali na zahtevo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, če ta oceni, da je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.

(8)

Minister, pristojen za zdravje, določi obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, merila za določitev posebnega zdravstvenega nadzora, dekontaminacije in nadaljnjega zdravljenja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov v primerih preseganja mejnih doz in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni izvajalci medicine dela.

57. člen

(zdravstveni nadzor po prenehanju dela)

(1)

Zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi pobude pooblaščenega izvajalca medicine dela, izvajanje tega nadzora pa mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen sevanjem.

(2)

Minister, pristojen za zdravje, določi merila, na podlagi katerih lahko pooblaščeni izvajalec medicine dela uveljavi zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca v obliki nadaljnjih pregledov, ukrepov dekontaminacije ali drugih ukrepov zdravstvenega varstva.

58. člen

(evidence zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev)

(1)

Pooblaščeni izvajalci medicine dela vodijo in dopolnjujejo evidence zdravstvenega varstva izpostavljenega delavca, kot je določeno za osnovno dokumentacijo v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, dokler delavec opravlja dela izpostavljenega delavca, hranijo pa se, dokler izpostavljeni delavec ne dopolni 75 let ali bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca, ki so povezana s sevalno dejavnostjo.

(2)

Evidence zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev morajo poleg podatkov, predpisanih za osnovno zdravstveno dokumentacijo, vsebovati tudi:

1.

podatke o vrsti opravljanja del v okviru sevalne dejavnosti;

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)

Časovnica