Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in...

110. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti

Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/02 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 112/07) ter 16. in 35. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) in po predhodnem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 0071-4/2010/10 z dne 22. 12. 2010 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 15. seji dne 23. 12. 2010 sprejel

P R A V I L N I K
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti

A. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost ter spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.

(2)

S pravilnikom so urejeni postopki razpisov in pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje oziroma sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalne dejavnosti, ki obsega:

-

raziskovalne programe;

-

temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;

-

mentorje oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;

-

mednarodno znanstveno sodelovanje;

-

uveljavljene raziskovalce iz tujine in

-

podporne dejavnosti.

(3)

Podporne dejavnosti vključujejo:

-

infrastrukturne programe;

-

nakup raziskovalne opreme;

-

znanstvene sestanke;

-

nakup mednarodne znanstvene literature;

-

osrednje specializirane informacijske centre.

(4)

S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev iz prejšnjega odstavka.

(5)

Ta pravilnik določa tudi delovanje in organizacijo strokovnih teles kot svetovalnih teles Znanstvenega sveta agencije, pogoje za njihovo imenovanje in razloge za izločitev članov strokovnih teles, pa tudi postopek izogibanja konfliktu interesov za člane Znanstvenega sveta agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA) in strokovnih teles ter komisij za ocenjevanje prijav za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti.

2. člen

Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljujeta ta pravilnik in pravilnik, ki ureja ciljne raziskovalne programe, se mora izvesti tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (Poglavja A–F), kazalce in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji. Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo glede tistih vprašanj, ki so v drugih predpisih agencije urejena drugače.

3. člen

(namen pravilnika)

Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz drugega odstavka 1. člena po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov.

4. člen

(definicije)

(1)

Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v nacionalnem programu za področje raziskovalne dejavnosti.

(2)

Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.

(3)

Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.

(4)

Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand. Podoktorand je raziskovalec, pri katerem še ni preteklo več kot 3 leta od pridobitve doktorata znanosti.

(5)

Mobilnostni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem na eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.

(6)

Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.

(7)

Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo) in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpori raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.

(8)

Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.

(9)

Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v slovenskem jeziku (prvi jezik) in vsaj v enem izmed tujih jezikov (drugi jezik), ima mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj tretjina udeležencev iz tujine.

(10)

Matična raziskovalna organizacija je tista, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Matična raziskovalna organizacija ima status prijavitelja.

(11)

Skupina raziskovalcev v tem pravilniku je programska skupina, projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki se prijavi na javni razpis ali javni poziv.

(12)

Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se pri posameznem razpisu uporabljajo, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalcev.

(13)

Kazalec je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalec je določen nabor meril.

(14)

Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalca, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsako merilo je določen razpon točk.

(15)

Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, ki jih financira agencija in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalne dejavnosti.

(16)

Mejna vrednost se uporablja pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: števila točk v bazi Sicris, število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.

(17)

Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti dosežena, da se lahko uvrsti v financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj, za posamezni kriterij ali skupno oceno.

(18)

Metodologija določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja. Metodologijo sprejme Znanstveni svet agencije.

(19)

Akt poslovanja je interni splošni akt agencije, ki ureja pravila, s katerimi se zagotavlja opravljanje dela v agenciji.

5. člen

(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)

S postopkom za dodelitev sredstev lahko agencija prične, če:

-

ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in

-

so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.

6. člen

(uradna oseba)

Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo evalvacijskega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.

7. člen

(pogoji)

(1)

Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku oziroma v javnem razpisu ali javnem pozivu.

(2)

Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija, in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(3)

Raziskovalec, ki se na javni razpis ali javni poziv v okviru prijavitelja prijavi kot vodja programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali kot vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem javnem razpisu ali javnem pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalni predlog).

B. POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE

I. Javni razpis

8. člen

(1)

Agencija zbira elektronske oziroma tiskane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva (v nadaljnjem besedilu: razpis).

(2)

Razpise delimo v dve osnovni skupini. V prvo skupino spadajo razpisi za (so)financiranje raziskovalnega dela, v okviru katerih se med drugim ocenjujejo raziskovalci. V drugo skupino spadajo dejavnosti, ki so podporne dejavnosti za raziskovalno delo.

9. člen

(izdelava predloga razpisa)

(1)

Pri izdelavi predloga razpisa je treba upoštevati Raziskovalno in inovacijsko strategijo na področju raziskovanja in razvoja in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa.

(2)

Predlog javnega razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve in spremembe.

10. člen

(najava razpisa)

Agencija najavi plan vseh razpisov za tekoče leto na svoji spletni strani. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, pravne podlage za objavo razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati in kontaktne osebe.

11. člen

(objava razpisa)

(1)

Sklep za objavo razpisa sprejme direktor. Razpis mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Javni poziv prijaviteljem mora biti objavljen na spletnih straneh agencije.

(2)

Ob objavi razpisa objavi agencija na svoji spletni strani tudi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki sproti kaže faze izvajanja razpisa.

12. člen

(vsebina objave razpisa)

(1)

Objava razpisa mora vsebovati zlasti:

1.

naziv in sedež agencije;

2.

pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;

3.

predmet razpisa;

4.

navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za ocenjevanje;

5.

okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa;

6.

določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;

7.

razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;

8.

način, obliko in rok za predložitev prijav;

9.

kraj, datum in čas odpiranja prijav;

10.

rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;

11.

kraj in čas, kjer zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.

(2)

Agencija lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.

13. člen

(razpisna dokumentacija)

(1)

Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna navodila.

(2)

Agencija mora na svoji spletni strani ponuditi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.

(3)

Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma za izbor kandidata in vse potrebne podatke, ki jih mora izpolnjevati prijava, da se šteje kot formalno popolna.

(4)

Prijavitelj se prijavi na razpis z oddajo prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.

14. člen

(prijava)

Podatke o predmetu razpisa, ki jih mora vsebovati prijava, določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.

15. člen

(oblika prijave)

(1)

Prijava na razpis mora biti v elektronski oziroma papirnati obliki. Če je prijava v elektronski obliki podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, prijavitelj ni dolžan poslati prijave tudi v papirnati obliki. Obrazec prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in v angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem jeziku, glede na določbe razpisa.

(2)

Prijavo morajo podpisati osebe, ki jih določa razpis.

(3)

Če se prijavo na razpis neposredno odda v glavni pisarni, se sprejem prijave v papirnati obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave, ki ga glavna pisarna izroči prijavitelju.

16. člen

(rok za oddajo prijave)

(1)

Prijava mora biti oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.

(2)

Predložena pisna prijava mora biti v zaprti ovojnici. Na ovojnici mora biti oznaka »ne odpiraj –prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša ter naziv in naslov prijavitelja.

II. Vodenje postopka odpiranja prijav

17. člen

(komisija za odpiranje prijav)

(1)

Postopek odpiranja prijav razpisa vodi komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.

(2)

Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji.

18. člen

(odpiranje prijav)

(1)

Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer rok ne sme biti daljši od 8 dni od izteka roka za oddajo prijav.

(2)

Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najkasneje v 3 delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot zadnji rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.

(3)

Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Nepravočasne in nepravilno označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del uradne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.

19. člen

(zapisnik komisije)

(1)

O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:

1.

naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;

2.

predmet razpisa;

3.

imena navzočih članov komisije;

4.

imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;

5.

ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah in

6.

ugotovitve o formalni popolnosti prijav.

(2)

Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.

20. člen

(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)

(1)

Komisija v roku osem delovnih dni od zaključka odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem delovnih dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki ne vplivajo na vsebino prijave in ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave skladno s postavljenimi merili za izbor prijave.

(2)

Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v roku osem dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.

21. člen

(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)

(1)

Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih pogojev.

(2)

Prijavo, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v osmih dneh od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči komisija za pritožbe v sestavi najmanj treh članov, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.

22. člen

(obravnava prijav)

V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki vsebujejo zahteve, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo. V primeru ugotovljenih vsebinskih nejasnosti lahko agencija pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.

23. člen

(interno gradivo)

Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.

III. Evalvacijski postopek

24. člen

(ocenjevanje prijav in predlog prednostnega seznama)

(1)

Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, občasna strokovna telesa, določena v predpisu agencije, ki ureja delovanje stalnih in občasnih strokovnih teles na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna telesa), ali pa strokovne komisije. V primerih, določenih s tem pravilnikom, prijave ocenjuje panel.

(2)

V primeru, da prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.

(3)

Recenzente imenuje strokovno telo. V posebnih primerih, ko pride v fazi ocenjevalnega postopka do odklonitve sodelovanja s strani posameznih recenzentov oziroma ugotovitve o nezadostnem številu ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, potrjenega s strani ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.

(4)

Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, skladno s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom. Pri izdelavi ocene recenzenti upoštevajo tudi navodila za recenzente, ki so akt poslovanja.

(5)

Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem pravilniku ni določeno drugače.

25. člen

(sklep o izboru)

(1)

Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa), če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(2)

ZSA lahko svoj predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama delno spremeni, vendar ne v več kot 5 % primerov glede na vse izbrane prijave, pri čemer ravna enako kakor strokovno telo, komisija ali panel. Sprememba praga se ne šteje v kvoto 5 % dovoljenih sprememb. Nobena sprememba pa ne sme biti narejena, če gre za konflikt interesov iz 172. p člena tega pravilnika. Vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, mora biti po narejeni spremembi tak, da si odobrene prijave sledijo po ocenah. Vse spremembe morajo biti obrazložene.

(3)

Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazložen sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep).

26. člen

(obvestilo o rezultatih izbora)

(1)

Agencija izda na podlagi sklepa iz tretjega odstavka prejšnjega člena prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: obvestilo).

(2)

Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(3)

V obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.

27. člen

(objava rezultatov izbora prijav)

(1)

Agencija objavi na spletni strani sprejeti seznam izbranih in neizbranih prijav in sicer najkasneje v 5 dneh od dneva odposlanih obvestil.

(2)

V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

(3)

Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.

(4)

Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.

(5)

Če je postopek izbora prijav večfazni, se v prvi fazi navede rezultate samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave. Ko je končana zadnja faza izbora prijav, se v seznamu poleg predpisanih podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku navede tudi podatke glede prejetih sredstev.

IV. Ugovor

28. člen

(ugovor)

(1)

Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena prijave, dana v postopku ocenjevanja s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora.

(2)

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

(3)

Prijavitelj se ima pravico seznaniti s pisnimi ocenami svojega predloga. V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko prijavitelj pridobi vse podatke iz ocenjevalnega postopka, razen tistih, ki predstavljajo izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2). Podatki o recenzentih in podatki o drugih prijaviteljih, ki v skladu s 27. in 30. členom tega pravilnika niso objavljeni na spletni strani agencije, so osebni podatki, ki se obravnavajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

29. člen

(odločitev o ugovoru)

(1)

Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.

(2)

Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru v sprejem.

(3)

Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.

(4)

Zoper odločitev upravnega odbora ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

30. člen

(objava dokončnih rezultatov izbora)

(1)

Agencija objavi na spletni strani seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav, in sicer najkasneje v 5 dneh po odločitvi Upravnega odbora o ugovorih.

(2)

V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk ter prejeta sredstva.

(3)

Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.

(4)

Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.

31. člen

(dokumentiranje)

Agencija hrani dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo področje dokumentiranja in arhiviranja gradiva.

C. OCENJEVANJE PRIJAV

32. člen

(elementi ocenjevanja)

(1)

Za ocenjevanje prijav na razpise se uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalci in merila.

(2)

Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalcev. Vrednotenje kazalcev se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalec ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali pa ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.

(3)

Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezen kriterij in nabor kazalcev, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.

33. člen

(kriteriji)

(1)

Za ocenjevanje raziskovalcev se uporabljata naslednja kriterija:

-

raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in

-

družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.

(2)

Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:

-

raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave,

-

relevantnost in potencialni vpliv prijave in

-

izvedljivost predloga.

(3)

Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kriterija:

-

kakovost opravljene podporne dejavnosti in

-

relevantnost podporne dejavnosti.

(4)

Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se uporablja naslednje kriterije:

-

kakovost prijave podporne dejavnosti,

-

relevantnost in potencialni vpliv prijave in

-

izvedljivost predloga.

34. člen

(nabor vseh kazalcev)

(1)

1. Raziskovalno uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

1.1.

Objave (ocena A1);

1.2.

Citiranost na podlagi sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus) (ocena A2);

1.3.

Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2);

1.4.

Izjemni dosežki pri publikacijah;

1.5.

Izjemni dosežki pri citiranosti;

1.6.

Statusna odličnost;

1.7.

Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;

1.8.

Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija);

1.9

Relativna citiranost glede na svet;

1.10

Sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev.

2.

Družbeno-ekonomsko oziroma kulturno relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

2.1.

Sredstva drugih uporabnikov (ocena A(3));

2.2.

Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;

2.3.

Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;

2.4.

Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;

2.5.

Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);

2.6.

Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;

2.7.

Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi;

2.8.

Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;

2.9.

Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;

2.10.

Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov ...);

2.11.

Realizacija ciljev raziskovalnega programa;

2.12.

Pretok mladih raziskovalcev;

2.13.

Gostovanje raziskovalcev;

2.14.

Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.

3.

Raziskovalno oziroma razvojno kakovost prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

3.1.

Znanstvena pomembnost teme;

3.2.

Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;

3.3.

Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;

3.4.

Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;

3.5.

Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.

4.

Relevantnost in potencialni vpliv prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

4.1.

Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine …);

4.2.

Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);

4.3.

Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;

4.4.

Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;

4.5.

Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;

4.6.

Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;

4.7.

Delež sredstev iz drugih virov;

4.8.

Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;

4.9.

Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;

4.10.

Periodičnost znanstvenega sestanka;

4.11.

Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;

4.12.

Združevanje več znanstvenih disciplin;

4.13.

Pomen za raziskovalno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: RO);

4.14.

Pomen za raziskovalno skupino;

4.15.

Pomen za Slovenijo;

4.16.

Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.

5.

Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

5.1.

Usposobljenost vodje (vključuje mentorstva in vodenje raziskovalnih oziroma visokošolskih organizacij, vodenje raziskovalnih programov in projektov ali vodenje razvojnoraziskovalnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali mednarodni ravni);

5.2.

Primernost načrta dela;

5.3.

Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;

5.4.

Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter-disciplinarnost, interinstitucionalnost);

5.5.

Razpoložljivost opreme in prostorov;

5.6.

Vpetost v programe in projekte;

5.7.

Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;

5.8.

Strokovna usposobljenost osebja;

5.9.

Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog;

5.10.

Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije.

6.

Kakovost opravljene podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

6.1.

Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;

6.2.

Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;

6.3.

Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;

6.4.

Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;

6.5.

Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.

7.

Relevantnost podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

7.1.

Dostopnost;

7.2.

Pogostnost uporabe;

7.3.

Kontinuiteta naročil.

8.

Kakovost prijave podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

8.1.

Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;

8.2.

Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;

8.3.

Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;

8.4.

Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih;

8.5.

Kakovost programa dela in razvoja centra;

8.6.

Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature;

8.7.

Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa;

8.8.

Višina nabavne vrednosti opreme.

(2)

Posamezni navedeni kriteriji lahko pomenijo izločitvene kriterije, če je tako določeno z metodologijo ali v razpisu.

35. člen

(kvantitativne ocene)

(1)

Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalce iz prejšnjega člena:

1.1.

Objave (ocena A1),

1.2.

Citiranost na podlagi sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus) (ocena A2),

1.3.

Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2),

1.3.1.

Zelo kvalitetni dosežki (A'),

1.3.2.

Izjemni dosežki (A"),

1.3.3.

Pomembni dosežki (in A1/2) in

2.1.

Sredstva drugih uporabnikov (ocena A(3)).

(2)

Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v zbirki Sicris (COBISS) za objavljena raziskovalna dela za petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka javnega razpisa v tekočem letu ter točk A', A'' in A1/2. Upoštevano število točk v zbirki Sicris (COBISS) je določeno v četrtem odstavku 39. člena tega pravilnika. Za izračun točk 2. E (patent, nova sorta, pasma) se upošteva desetletno obdobje. Formula za izračun ocene A1 je določena v metodologiji.

(3)

Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanje) je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. V primeru odsotnosti raziskovalca zaradi izrabe starševskega dopusta, dokumentirane bolniške odsotnosti in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, najmanj v trajanju 6 mesecev, se za izračun A(1) upošteva ustrezno daljše časovno obdobje.

(4)

Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (v nadaljnjem besedilu: OSIC).

(5)

Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev 10 ali manj. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log(10)N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log(10)N ima vrednost 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v članku poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne skupine (angl. study group), tem točke ne pripadajo – število točk prispevka se deli samo s številom avtorjev.

(6)

Kvantitativna ocena A2 je določena na podlagi normiranega števila čistih citatov (WoS, Scopus) v obdobju zadnjih desetih let (dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej) in faktorja vpliva (Scopus) za objave v obdobju zadnjih petih let do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris. Citati v zbirki Sicris so iz zbirke WoS ali Scopus, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Zaradi razlike v številu citatov med zbirkama Wos in Scopus se upošteva večje število čistih citatov. Normiranje se opravi po kategorijah Wos, za revije, ki niso v Wos pa je normalizacijski faktor 1.

(7)

Citati so normirani tako, da je število čistih citatov objavljenega dela deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) JCR področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.

(8)

Za članke, objavljene v revijah, ki jih indeksirajo SSCI, A&HCI ali Scopus s področja družboslovja oziroma humanistike, zaradi manjšega števila soavtorjev dodatno normiramo število citatov tako, da jih pomnožimo s faktorjem 4 (srednje število slovenskih avtorjev v SCI je 4, srednje število slovenskih avtorjev v SSCI in HCI pa 2).

(9)

Kvantitativna ocena A(3) se določi glede na sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje. Zadnje upoštevano leto je leto pred objavo razpisa.

(10)

Sredstva se normirajo glede na izvor:

-

Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP;

-

Faktor 1: evropski projekti – EU, drugi mednarodni projekti – MED;

-

Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS – MIN in drugo – DRUGO).

Sredstva za centre odličnosti in kompetenčne centre se ne štejejo.

(11)

Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno delo, se pri oceni A(3) upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.

(12)

Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projekta za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež ( %) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta.

(13)

Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz Tabele C.

Tabela C: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.

+----------------------------+--------------------+------------+
|  Vrsta kvantitativne ocene |         Vir        | Maksimalno |
|                            |                    |število točk|
+----------------------------+--------------------+------------+
|A(1) – Objave               |Sicris (COBISS)     |      7     |
+----------------------------+--------------------+------------+
|A(2) – Citiranost           |Sicris (Web         |     10     |
|                            |of Science)         |            |
+----------------------------+--------------------+------------+
|A(3) – Sredstva drugih      |agencija            |     10     |
|uporabnikov                 |                    |            |
+----------------------------+--------------------+------------+

(14)

Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno vedo pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi Sicris (COBISS) na dan zaključka javnega razpisa.

(15)

Podatke za izračun ocene A(3) bo agencija pridobila neposredno od RO za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin. RO podatke vpišejo v obrazec in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani nobene programske skupine, pridobi agencija podatke od RO ob razpisu. V zvezi s podatki, ki jih RO vpisuje v obrazec RO, ta upošteva tudi navodila, ki so akt poslovanja.

(16)

Če v razpisu ni drugače določeno, bo agencija raziskovalce ocenjevala v znanstveni vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.

36. člen

(mejna vrednost A1, A2, A3)

(1)

Ocena za kazalce A1, A2 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 7 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji.

(2)

Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 7, raziskovalci, ki imajo vrednost A2, A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10.

(3)

Mejne vrednosti A1 mejna, A2 mejna in A3 mejna so določene tako, da so blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.

37. člen

(nadpovprečna znanstvena uspešnost)

(1)

Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:

-

objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je določen v Prilogi 1 tega pravilnika;

-

članek v prvi ali drugi reviji SCI področja in članek v revijah z IF, večjim od 8;

-

članek v reviji, ki ima IF 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cca zgornjih 5 %). Ne upoštevajo se članki v revijah z IF, manjšim od 3;

-

patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;

-

članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SSCI področja (približno zgornjih 10 %);

-

članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje; približno zgornjih 10 %);

-

članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);

-

kot IF se v zbirkah SCI in SSCI uporablja JCR (Journal of Citation Reports), v zbirki Scopus pa SNIP (Source Normalized Impact per Paper).

Če ima revija iz kategorije A'' več kot 25 % avtocitatov, se uvrsti v kategorijo A'.

(2)

Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:

-

članek v zgornji četrtini revij SCI področja;

-

članek v zgornji polovici revij SSCI področja;

-

članek v zgornji polovici revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje);

-

članek v zgornjih treh četrtinah revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);

-

članek v A & HCI;

-

patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;

-

objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika.

(3)

Kvantitativna ocena A1/2 (pomembni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) pomeni:

-

točke Sicris za objave v zgornji polovici revij iz zbirk Scopus in SSCI (za družboslovje) ter SCI (za vse druge vede), za humanistiko pa pomeni točke Sicris za objave v zgornjih treh četrtinah revij iz zbirke Scopus;

-

patent (vsi mednarodni patenti), nova sorta, pasma;

-

objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija ali poglavje v znanstveni monografiji, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko, ter znanstvena monografija pri domači založbi, če je monografija z družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za družboslovje. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika.

38. člen

(pet najpomembnejših dosežkov)

(1)

Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.

(2)

Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.

(3)

Agencija bo v sistemu Sicris objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.

(4)

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.

39. člen

(uporaba kvantitativnih meril)

(1)

Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah, objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.

(2)

Znanstveno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:

-

znanstveni članki,

-

znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki,

-

samostojni znanstveni sestavki ali poglavja v monografski publikaciji in

-

znanstveni prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov.

(3)

Strokovno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:

-

članki in drugi sestavni deli,

-

monografije in druga zaključena dela,

-

izvedena dela (dogodki) in

-

sekundarno avtorstvo.

(4)

Upoštevano število točk se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 % skupnega upoštevanega števila točk.

40. člen

(ocena recenzentov)

Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.

D. POGODBA

41. člen

(sklenitev pogodbe)

Za izvedbo predmeta razpisa, ki je bil sprejet v (so)financiranje, sklene agencija s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa direktorja iz 25. člena, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

42. člen

(podpis pogodbe)

(1)

Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.

(2)

Podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije morajo sopogodbeniki vrniti agenciji v roku, ki ga določi agencija.

43. člen

(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)

(1)

Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.

(2)

Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.

44. člen

(sestavine pogodbe)

(1)

Obvezne sestavine pogodbe so:

1.

naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa agencije in sopogodbenika;

2.

namen, za katerega so sredstva dodeljena;

3.

višina dodeljenih sredstev;

4.

dinamika izplačil dodeljenih sredstev;

5.

način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:

-

možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;

-

poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega pravilnika;

-

dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;

-

določilo, da mora sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;

-

določilo, da mora sopogodbenik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;

6.

določilo glede pravic intelektualne lastnine;

7.

drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne vsebine pogodb.

(2)

V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.

45. člen

(verodostojnost podatkov)

Sopogodbeniki jamčijo za verodostojnost podatkov v pogodbi in pogodbeni dokumentaciji.

E. SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

46. člen

(spremljanje in nadzor)

(1)

Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, določenem s tem pravilnikom in v pogodbi o (so)financiranju.

(2)

Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s periodičnimi in zaključnimi poročili (zaključna poročila o opravljenem delu glede raziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem pravilnikom. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja raziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti. Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe sredstev.

47. člen

(poročila)

(1)

Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in odgovorna oseba sopogodbenika.

(2)

Periodična poročila (fazna poročila oziroma letno poročilo) in zaključno poročilo o opravljenem delu glede raziskovalne dejavnosti morajo vsebovati vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.

(3)

Poročila o letni razporeditvi raziskovalnih ur morajo biti oddana na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.

(4)

Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega pravilnika.

(5)

Vodje raziskovalnih programov, temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov ter mentorji mladih raziskovalcev, ki v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma pozivu ne morejo sodelovati kot vodje oziroma mentorji.

48. člen

Sopogodbeniki za vsako leto opravljanja raziskovalne dejavnosti predložijo finančno poročilo, ki v skladu s predpisi vsebuje pregled porabe sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.

49. člen

(podpisovanje poročil)

(1)

Vsebinsko poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in odgovorni računovodja.

(2)

Poročila morajo biti oddana v elektronski obliki. Poročila so lahko oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim potrdilom vodje raziskovalne dejavnosti in odgovorne osebe sopogodbenika. Poročila, ki niso podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, morajo biti podpisana in oddana tudi v tiskani obliki.

(3)

Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, morajo biti podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom odgovorne osebe sopogodbenika in odgovornega računovodje.

(4)

Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo letnega ali zaključnega poročila iz 47. člena tega pravilnika, ali pa ločeno, če tako določi agencija.

50. člen

(začasna prekinitev financiranja)

Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoten potek izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju, da začasno prekine financiranje raziskovalne dejavnosti.

51. člen

(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)

(1)

Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno zaključiti zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje raziskovalne dejavnosti prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.

(2)

Če se ugotovi, da raziskovalna dejavnost ne bo uspešno zaključena zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika, agencija razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

(3)

Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma porabljena v celoti ter neporabljen del sredstev ni bil razporejen skladno z uredbo, ki ureja normative in standarde za določanje sredstev za izvajanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba), agencija za neporabljen oziroma nenamensko porabljen del zniža obseg financiranja.

(4)

Če se po zaključku izvajanja ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma niso bila porabljena v celoti ter neporabljen del sredstev ni bil razporejen skladno z uredbo, agencija za neporabljen oziroma nenamensko porabljen del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(5)

Če raziskovalna organizacija med opravljanjem raziskovalne dejavnosti ali po njej agenciji ne omogoči vpogleda v zahtevano dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena nenamensko, agencija pa ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.

F. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV

52. člen

(način obveščanja javnosti)

Agencija obvešča javnost in uporabnike o financirani raziskovalni dejavnosti na svoji spletni strani, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira.

53. člen

(spletna objava podatkov agencije o financiranju)

Agencija na svoji spletni strani objavlja vse podatke o financiranju znanstveno raziskovalne dejavnosti (“on-line” bela knjiga). Podatki so razvrščeni po programskih vsebinah, znanstvenih vedah, izvajalcih raziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), ki so na podlagi razpisov prejemniki javnih sredstev, tipih izvajalcev raziskovalne dejavnosti (javni, visokošolski, poslovni, zasebni nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih raziskovalne dejavnosti. Podatki o financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletni strani posodobijo najmanj enkrat mesečno.

54. člen

(spletne objave raziskovalnih rezultatov in dodeljenih sredstev)

(1)

Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sprotni vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v javno dostopen bibliografski sistem COBISS. Agencija je skupaj z raziskovalci dolžna poskrbeti za sprotni vnos podatkov v javno dostopni znanstveno predstavitveni sistem Sicris, ki med drugim vsebuje znanstveno relevantne dosežke, družbeno-ekonomsko relevantne dosežke izvajalcev raziskovalne dejavnosti, raziskovalnih skupin, raziskovalnih projektov in raziskovalcev in povezave z mednarodnimi indeksi (ISI, CSA…) in bazami podatkov, tudi takimi, ki omogočajo dostopnost celotnih besedil raziskovalnih rezultatov.

(2)

COBISS.SI (Kooperativni on-line bibliografski sistem in servisi) predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi funkcijami. Ena od aplikacij COBISS-a je spletna aplikacija Bibliografije raziskovalcev, ki omogoča izdelavo osebnih bibliografij raziskovalcev, če bibliografski zapisi v bazi podatkov COBIB vsebujejo poleg običajnih bibliografskih podatkov še enolično identifikacijo avtorja (šifro raziskovalca) in oznako za tip bibliografske enote po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Gre za centraliziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev. V COBISS-u so vse bibliografske enote vseh slovenskih raziskovalcev prikazane na standardiziran način.

(3)

Sicris je informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih in raziskovalnih programih ter raziskovalnih projektih. Sistem Sicris je integriran v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom euroCRIS.

(4)

Digitalna knjižnica je vstopna točka za dostop do elektronskih informacijskih virov. Je zbirka različnih sistemov in virov, ki so povezani preko mreže in integrirani med seboj ter namenjeni specifičnim namenom in uporabnikom. Omogoča uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo brez časovnih in prostorskih omejitev.

(5)

Vpogled v dodeljena sredstva omogoča On-line poročilo o financiranju. To je informacijsko orodje, ki omogoča vpogled v tekoče financiranje raziskovalnega dela, ki ga financira agencija. On-line dostop do podatkov o finančnih transakcijah omogoča raziskovalcem in drugim zainteresiranim vpogled v finančne transakcije agencije z RO in raziskovalci. Ta sistem oziroma orodje omogoča iskanje po različnih parametrih (RO, projekt, raziskovalec).

55. člen

(objava raziskovalnih rezultatov s strani izvajalca)

Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene med agencijo in izvajalcem ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.

G. POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV IN POZIVOV

I. Raziskovalni in infrastrukturni programi

56. člen

(javna služba)

Javno službo na področju raziskovalne dejavnosti agencija financira iz sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s koncesijo. V JRO oziroma RO s koncesijo opravljajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v obliki infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.

57. člen

(sestava programske skupine)

(1)

Raziskovalni program izvajajo programske skupine v javnih raziskovalnih organizacijah, to je v JRZ, na univerzah, ki jih je ustanovila Republika Slovenija in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: JRO) ter v RO s koncesijo.

(2)

Programsko skupino sestavljajo raziskovalci in tehnični sodelavci. Raziskovalci in tehnični sodelavci morajo biti zaposleni v JRO oziroma RO s koncesijo, ki izvaja raziskovalni program. Število oziroma delež tehničnih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v skladu s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti. V programski skupini sodelujejo tudi mladi raziskovalci in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz drugih virov. Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene skupine.

(3)

Programsko skupino sestavljajo vodja programske skupine, najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehnični sodelavci iz ene ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO s koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini vsaj en raziskovalec z doktoratom.

(4)

Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi. Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam raziskovalni program.

(5)

Minimalna ocena, ki jo morajo na osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena dosegati vodje in člani programskih skupin, je določena v metodologiji.

58. člen

(sestava infrastrukturne skupine)

(1)

Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en infrastrukturni program, ki mora biti strukturno (glede organizacije, dejavnosti, kadrov) in finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih enotah JRO oziroma RO s koncesijo. V tem primeru so JRO oziroma RO s koncesijo strukturo dolžne sporočiti agenciji letno oziroma ob spremembi.

(2)

Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo strokovni in tehnični sodelavci ter raziskovalci iz JRO oziroma iz RO s koncesijo, v kateri so zaposleni.

59. člen

(spremembe sestave skupine, ki izvaja raziskovalni ali infrastrukturni program)

(1)

Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega programa lahko prijavitelj spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri čemer sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti podana v letnem poročilu.

(2)

Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa zaradi prenehanja delovnega razmerja, upokojitve, smrti ali iz drugega utemeljenega razloga. O zamenjavi odloča direktor na predlog ZSA.

Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti

Časovnica