Zakon o računovodstvu (ZR)

119. Zakon o računovodstvu

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RAČUNOVODSTVU

Razglaša se zakon o računovodstvu, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 23. februarja 1989.

P št. 908

Beograd, 23. februarja 1989

Predsednik Predsedstva SFRJ: Raif Dizdarević l. r.
Podpredsednik Skupščine SFRJ: Spasoje Medenica l. r.

Z A K O N
O RAČUNOVODSTVU

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Pravne osebe s sedežem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki opravljajo dejavnost, določeno z zveznim zakonom o enotni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe), sestavljajo knjigovodske listine, vodijo in zaključujejo poslovne knjige, hranijo knjigovodske listine, poslovne knjige, računovodske izkaze in poslovna poročila, sestavljajo in pošiljajo periodične in letne računovodske izkaze in poslovna poročila, ocenjujejo postavke računovodskih izkazov (periodičnih in letnih obračunov) ter pošiljajo v revizijo letne računovodske izkaze v skladu s tem zakonom.

2. člen

Pravna oseba zagotavlja podatke o poslovanju in podatke o rezultatih poslovanja, ki so nujni za uresničevanje samoupravljanja delavcev v organizacijskih delih, na način in v obsegu, ki sta določena s splošnim aktom.

Ta zakon se nanaša tudi na delovne oziroma poslovne enote in na podjetja oziroma druge pravne subjekte v tujini, v katerih ima pravna oseba vložen kapital, če za takšne enote, podjetja in druge pravne subjekte s tujimi predpisi ni določena obveznost posebnega vodenja knjig in predlaganja oziroma revizije letnih obračunov ter ugotavljanja rezultatov poslovanja.

Delovne oziroma poslovne enote in podjetja oziroma drugi pravni subjekti v tujini, v katerih ima domača pravna oseba vložen kapital in za katere je s tujimi predpisi določena obveznost vodenja knjig in predlaganja oziroma revizije letnih obračunov ter ugotavljanja rezultatov poslovanja, uporabljajo te predpise, vendar pa ugotovljeni rezultat prenesejo v državo oziroma izgubo pri poslovanju krijejo v skladu z zveznim zakonom, ki ureja opravljanje dejavnosti v tujini.

Pravna oseba lahko sklene, da za delovne oziroma poslovne enote v tujini ne vodi posebnih knjig, če sredstva, ki jih uporabljajo te enote, in rezultate njihovega poslovanja izkazuje v svojih knjigah in če v dodatnem računovodskem izkazu (dodatku) zagotovi podatke, iz katerih se lahko ugotovi namenska uporaba poslovnih in izvenposlovnih sredstev v teh enotah.

3. člen

Pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, podjetja, ki opravljajo negospodarsko dejavnost, in druge pravne osebe, ki vodijo knjige po kontnem planu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, se po tem zakonu razvrščajo na majhne, srednje in velike, kar je odvisno od števila zaposlenih, prihodka in seštevka poslovne aktive po letnih obračunih v zadnjih dveh poslovnih letih. Pravna oseba se med tekočim poslovnim letom ne more prerazvrstiti po velikosti.

Med majhne pravne osebe se razvrsti tista, ki v vsakem izmed zadnjih dveh poslovnih let izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih treh meril:

1)

povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur - do 50 delavcev;

2)

letni prihodek je manjši od 8.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije;

3)

povprečna vrednost (na začetku in na koncu poslovnega leta) poslovne aktive je manjša od 6.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije.

Med srednje pravne osebe se razvrsti tista, ki v vsakem izmed zadnjih dveh poslovnih let izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih treh meril:

1)

povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je manjše od 250;

2)

letni prihodek je manjši od 40.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije;

3)

povprečna vrednost (na začetku in na koncu poslovnega leta) poslovne aktive je manjša od 30.000 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov (bruto) na delavca v gospodarstvu Jugoslavije.

Med velike pravne osebe se razvrsti tista, ki ni razvrščena po merilih iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

Če so za pravno osebo v zadnjih dveh poslovnih letih ugotovljeni različni podatki, pomembni za razvrstitev, ohrani dotedanjo razvrstitev iz zadnjega leta.

Na novo ustanovljena pravna oseba se razvrsti po drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena na podlagi podatkov iz svojega tekočega polletnega oziroma letnega obračuna in števila mesecev poslovanja v obračunskem obdobju.

Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije objavi vsako leto do konca marca za preteklo leto podatek o povprečnem mesečnem bruto osebnem dohodku na delavca v gospodarstvu Jugoslavije, pristojna služba družbenega knjigovodstva pa v 60 dneh po roku, predpisanem za predložitev zadnjega obračuna, na podlagi katerega se pravna oseba razvrsti po drugem do šestem odstavku tega člena, obvesti to osebo o razvrstitvi.

Pravna oseba, ki je ni mogoče razvrstiti po merilih iz drugega do šestega odstavka tega člena, se razporedi med srednje pravne osebe.

4. člen

Pravna oseba, katere poslovanje je urejeno s posebnim zveznim zakonom, uporablja določbe tega zakona, če s tem posebnim zveznim zakonom ni drugače določeno.

Zvezni zakon iz prvega odstavka tega člena načel in pravil ocenjevanja bilančnih postavk in revalorizacije ne sme urejati drugače kot ta zakon.

5. člen

Zveza računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je pooblaščena določiti računovodska načela in računovodske standarde.

II. POSLOVNE KNJIGE IN KNJIGOVODSKE LISTINE

A. Poslovne knjige

6. člen

Poslovne knjige so predpisane enotne evidence in druge evidence o stanju in gibanju premoženja in terjatev (sredstva), kapitala in obveznosti (obveznosti do virov sredstev), prihodkov, odhodkov in rezultatov poslovanja pravne osebe.

V poslovnih knjigah se zagotovijo podatki za:

1)

vpogled v stanje in gibanje sredstev ter obveznosti do njihovih virov;

2)

ugotavljanje prihodka, odhodka in rezultatov poslovanja;

3)

razporejanje pozitivnega rezultata poslovanja (dohodka in dobička);

4)

kritje negativnega rezultata poslovanja (izgube);

5)

spremljanje procesa poslovanja, med drugim stroškov in učinkov;

6)

spremljanje delovnega procesa in izkazovanje posameznih rezultatov dela in poslovanja delavcev;

7)

usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, usmerjanje razvoja in pripravljanje planov;

8)

izdelovanje kalkulacij;

9)

sestavljanje poročil in analiz.

7. člen

Poslovne knjige se vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za družbenopolitične skupnosti, njihove organe, pravne osebe in sklade ter za druge pravne osebe, ki proračunsko financirajo svoje poslovanje, predpiše vodenje poslovnih knjig po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva, za majhne pravne osebe v določenih dejavnostih pa po sistemu enostavnega knjigovodstva.

Poslovne knjige so javne listine.

Poslovne knjige so lahko v prostih listih, vezane ali prenesene na enega izmed nosilcev podatkov avtomatske ali mikrografske obdelave, tako da se lahko po potrebi tiskajo ali prikažejo na zaslonu.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše obliko in način vodenja poslovnih knjig ter katere pravne osebe iz drugega odstavka tega člena vodijo poslovne knjige po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva oziroma v katerih dejavnostih vodijo majhne pravne osebe poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.

Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše obliko in način vodenja poslovnih knjig za zavode, enote in pravne osebe Jugoslovanske ljudske armade ter obliko in način vodenja materialne evidence za oborožitvena sredstva in vojaško opremo teritorialne obrambe.

8. člen

Poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva se vodijo po enotnih računih, predpisanih s kontnim planom.

Za pravne osebe s področja gospodarstva se predpiše kontni plan iz prvega odstavka tega člena, ki temelji na funkcionalnem načelu, z naslednjo vsebino razredov:

0 - Stalna sredstva, izvenposlovna sredstva in izguba

1 - Kratkoročne terjatve, denarna sredstva in aktivni obračunski konti

2 - Kratkoročne obveznosti in pasivni obračunski konti

3 - Material, nadomestni deli in drobni inventar

4 - Stroški

5 - Prost (obratni obračun in druge potrebe)

6 - Proizvodnja, proizvodi in blago

7 - Odhodki in prihodki

8 - Rezultati poslovanja

9 - Kapital, dolgoročne obveznosti, obveznosti do virov izvenposlovnih sredstev in izvenbilančni konti.

Poslovne knjige po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva se vodijo po enotnih računih prihodkov in odhodkov.

Pravna oseba razčlenjuje enotne račune iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena glede na svoje potrebe na analitične račune (analitični konti plan).

Zvezni izvršni svet predpiše kontne plane iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ter kontne plane za pravne osebe iz 4. člena tega zakona.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše vsebino posameznih računov v kontnih planih.

Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše kontni plan in vsebino računov v kontnem planu za zavode, enote in pravne osebe Jugoslovanske ljudske armade.

9. člen

Poslovne knjige, ki se vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, so: dnevnik, glavna knjiga in pomožne knjige.

Dnevnik je knjiga, v katero se knjižijo po kronološkem zaporedju vse poslovne spremembe.

Glavna knjiga sestoji iz računov, na katere se knjižijo stanja in spremembe sredstev ter obveznosti do njihovih virov, odhodki in prihodki, stroški in učinki ter rezultat poslovanja.

Za pomožne knjige iz prvega odstavka tega člena se štejejo: blagajniška knjiga, knjiga osnovnih sredstev in analitične evidence, terjatev in obveznosti, materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje, končnih izdelkov in blaga ter druge pomožne knjige.

Pravna oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona vodi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji obvezno dnevnik in glavno knjigo, samostojno pa odloča o vodenju pomožnih knjig v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

10. člen

Poslovne knjige, ki se vodijo po sistemu proračunskega (kameralnega) knjigovodstva, so: dnevnik, knjiga prihodkov, knjiga odhodkov, blagajniška knjiga, knjiga žiro računov, knjiga inventarja, knjiga materiala ter knjiga terjatev in obveznosti.

11. člen

Poslovne knjige, ki se vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva, so: dnevnik, blagajniška knjiga, knjiga žiro računov, knjiga dolžnikov in upnikov, knjiga osnovnih sredstev ter knjiga proizvodov in blaga.

12. člen

V poslovnih knjigah se knjižijo začetna stanja in poslovne spremembe.

Knjiži se po načelih skrbnosti in ažurnosti.

Poslovne knjige se vodijo tako, da omogočajo kontrolo pravilnosti knjiženja, hrambo in uporabo podatkov ter vpogled v kronologijo knjiženja in v vse spremembe na računih glavne knjige in v pomožnih knjigah.

13. člen

Pravna oseba lahko vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov v celoti ali delno zaupa drugi pravni osebi.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko majhna pravna oseba vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov v celoti ali delno zaupa tudi strokovni fizični osebi.

Ne glede na prvi in drugi ostavek tega člena lahko Zvezni izvršni svet predpiše, da posamezne pravne osebe ne smejo zaupati drugi pravni ali fizični osebi vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov.

Oseba, ki ji je zaupano vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov, je v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena odgovorna po tem zakonu.

B. Knjigovodske listine

14. člen

Vsaka poslovna sprememba v sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih, stroških in učinkih ter v rezultatih poslovanja se knjiži samo na podlagi pravilne in verodostojne knjigovodske listine.

Knjigovodska listina je zapisan dokaz poslovne spremembe v skladu z računovodskimi načeli in standardi.

Vsebina knjigovodske listine mora biti taka, da kaže poslovno spremembo in da vsebuje ustrezne podatke za knjiženje.

S knjigovodskimi listinami so mišljeni tudi začetna bilanca, elaborati o popisu premoženja in elaborati o usklajevanju terjatev in obveznosti ter knjigovodski obračuni.

Za verodostojno knjigovodsko listino se šteje tudi podatek, dobljen prek telekomunikacijskih sredstev. Pošiljatelj je odgovoren, da podatek ob sprejemu za telekomunikacijski prenos temelji na verodostojni knjigovodski listini.

15. člen

S kontrolo knjigovodskih listin pred knjiženjem se ugotavljajo njihova pravilnost, točnost in zakonitost.

Pravna oseba mora s samoupravnim splošnim aktom oziroma splošnim aktom določiti delavca oziroma delavce, ki so odgovorni za zakonitost in pravilnost nastanka poslovne spremembe in plačevanja, urediti gibanje knjigovodskih listin in določiti roke za njihovo posredovanje v nadaljnjo obdelavo oziroma knjiženje. Knjigovodsko listino je treba poslati knjigovodstvu najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi oziroma sestavljanju knjigovodske listine.

Če pravna oseba knjiži računalniško, mora predpisati tudi interne kontrolne postopke, s katerimi zagotavlja, da so vse poslovne spremembe vnesene za obdelavo, da so točno obdelane, da kot take ažurirajo ustrezne poslovne knjige v računalniških nosilcih podatkov in da se obdelani podatki nepooblaščeno ne spreminjajo.

III. PERIODIČNI IN LETNI OBRAČUNI TER POSLOVNA POROČILA

16. člen

Pravna oseba ugotavlja stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan 30. junija (polletni obračun) in 31. decembra (letni obračun) poslovnega leta ter rezultate poslovanja (prihodke in odhodke) od začetka poslovnega leta do dneva ugotavljanja stanja.

S poslovnim letom je po tem zakonu mišljeno koledarsko leto.

Pravne osebe, pri katerih nastanejo statusne spremembe (delitev, izločitev, spojitev ali pripojitev), sestavijo na dan pred dnevom, ko začnejo poslovati v novem statusu, letni obračun, na podlagi katerega se ugotovi začetna bilanca stanja nove pravne osebe.

V začetni bilanci stanja iz tretjega odstavka tega člena se nepokrite izgube lahko krijejo iz rezerv.

Pravna oseba, nad katero se začne postopek redne likvidacije ali stečajni postopek, sestavi na dan pred dnevom, ko se začne ta postopek, letni obračun, na podlagi katerega ugotovi začetno bilanco stanja redne likvidacije oziroma stečaja, v kateri je kapital zmanjšan za nepokrite izgube.

Po končanem postopku redne likvidacije oziroma končanem stečajnem postopku se sestavi letni obračun, v katerem se izkažejo odhodki tega postopka in prihodki v enakem znesku v breme kapitala oziroma obveznosti ter stanje sredstev in obveznosti po virih sredstev.

17. člen

Polletni in letni obračun se izkažeta v bilanci stanja in bilanci uspeha, letni obračun pa tudi v dodatnem računovodskem izkazu - dodatku.

19. člen

Če uresničuje pravna oseba določene pravice in obveznosti na podlagi periodičnih obračunov, lahko sestavlja periodične obračune tudi za krajša obdobja, kot je predpisano v 16. členu tega zakona.

Periodični obračuni iz prvega odstavka tega člena se predložijo službi družbenega knjigovodstva do konca naslednjega meseca po poteku zadnjega meseca obračunskega obdobja, sestavijo pa se po določbah tega zakona, ki se nanašajo na sestavljanje polletnih obračunov.

20. člen

Združena in sestavljena podjetja, pravne osebe, ki so združile v drugo pravno osebo sredstva v znesku, ki je večji od 50% njenega premoženja, ter druge pravne osebe, za katere je to predpisano z zveznim zakonom, sestavljajo konsolidirano bilanco stanja in konsolidirano bilanco uspeha za poslovno leto (povezana podjetja).

Konsolidirana bilanca stanja in konsolidirana bilanca uspeha povezanih podjetij sta njihovi letna zbirna bilanca stanja in letna zbirna bilanca uspeha, zmanjšani za zneske iz medsebojnega financiranja ter medsebojnega in internega prometa.

21. člen

Skupaj z letnim obračunom se sestavi poročilo o poslovanju, vsake tri mesece pa trimesečno poročilo.

IV. ZAKLJUČEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER HRAMBA KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL

22. člen

Ko se konča poslovno leto, se po knjiženju vseh poslovnih sprememb, po obračunu in po predzaključnih knjiženjih poslovne knjige zaključijo in sestavijo računovodski izkazi o stanju in uspehu.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se poslovne knjige, ki se uporabljajo dve leti ali dlje, zaključijo, ko se nehajo uporabljati.

23. člen

Pravna oseba mora skrbno hraniti poslovne knjige in knjigovodske listine ter za to določiti odgovorno osebo.

Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena mora ob začetku postopka redne likvidacije ali stečajnega postopka zapisniško izročiti poslovne knjige in knjigovodske listine, ki so ji zaupane v hrambo, likvidacijskemu oziroma stečajnemu upravitelju.

24. člen

Letni obračuni in končni obračuni osebnega dohodka delavcev se hranijo trajno.

Pravna oseba mora trajno hraniti izplačilne sezname osebnih dohodkov delavcev za obdobja, za katera nima končnih obračunov osebnih dohodkov.

Glavna knjiga in dnevnik se hranita najmanj 10 let, pomožne knjige pa najmanj 5 let.

Polletni in drugi periodični obračuni in knjigovodske listine, na podlagi katerih je bilo knjiženo, se hranijo najmanj 5 let od zadnjega dne poslovnega leta, na katero se nanašajo.

Pravna oseba, ki je z zveznim zakonom pooblaščena za opravljanje plačilnega prometa, hrani najmanj 3 leta listine, ki se nanašajo na plačilni promet.

Prodajni in kontrolni bloki, pomožni obrazci in podobna dokumentacija se hranijo najmanj 2 leti po izteku roka, predpisanega za predložitev letnih obračunov za leto, na katero se te listine nanašajo.

Letni obračuni iz prvega odstavka tega člena in polletni oziroma drugi periodični obračuni iz četrtega odstavka tega člena se hranijo v izvirniku, knjigovodske listine iz prvega do šestega odstavka tega člena pa v izvirniku ali prenesene na enega izmed nosilcev podatkov avtomatske ali mikrografske obdelave.

25. člen

Pravna oseba ter organi, pravne osebe in osebe, ki opravljajo pregled in revizijo poslovnih knjig, morajo knjigovodske listine in podatke varovati kot poslovno oziroma uradno tajnost na način, določen z zakonom ali splošnim aktom pravne osebe.

Knjigovodske listine in podatke, ki so uradna, državna ali vojaška tajnost, morajo pravna oseba ter organi, pravne osebe in osebe, ki opravljajo pregled in revizijo poslovnih knjiga, varovati na način, določen z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo te tajnosti.

V. OBLIKA IN VSEBINA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL

A. Računovodski izkazi

1. Bilanca stanja

26. člen

Pravna oseba izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan bilanciranja na obrazcu, ki je sestavni del tega zakona (priloga: Bilanca stanja).

Bilanca iz prvega odstavka tega člena se sestavi kot dvostranski pregled, v katerem se aktiva izkaže na levi, pasiva pa na desni strani, ali kot izkaz, v katerem je aktiva pred pasivo.

Bilanco iz prvega odstavka tega člena sestavijo pri izdelavi letnega obračuna srednje in velike pravne osebe, kot tudi majhne pravne osebe, katerih bilanca je udeležena pri konsolidiranju.

Polletna bilanca srednjih in velikih pravnih oseb se sestavi po skrajšani bilančni shemi, v kateri so iz sheme iz prvega odstavka tega člena izpuščene vse postavke, označene z arabskimi številkami. Majhne pravne osebe ne sestavijo polletne bilance.

Majhne pravne osebe, katerih bilanca ni udeležena pri konsolidiranju, sestavijo letno bilanco po skrajšani shemi iz četrtega odstavka tega člena, v kateri se izpolnijo tudi postavke materialnih naložb, označene z arabskimi številkami v shemi iz prvega odstavka tega člena.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše bilančne sheme za pravne osebe iz 4. člena in drugega odstavka 7. člena tega zakona ter vsebino posameznih postavk ter način sestavljanja bilanc iz prvega, četrtega in petega odstavka tega člena, pri čemer se pri postavkah aktive zagotovi bruto načelo izkazovanja postavk tekočega leta.

2. Bilanca uspeha

27. člen

Ugotavljanje prihodkov, odhodkov in rezultata poslovanja (dohodka, bruto dobička in izgube) v poslovnem letu do dneva bilanciranja izkazuje pravna oseba v bilanci uspeha na obrazcu, ki je sestavni del tega zakona (priloga: Bilanca uspeha).

Po shemi iz prvega odstavka tega člena sestavijo letno bilanco uspeha velike pravne osebe, kot tudi majhne in srednje pravne osebe, katerih letni obračuni se konsolidirajo.

Polletna bilanca uspeha vseh pravnih oseb in letna bilanca majhnih in srednjih pravnih oseb, ki niso udeležene pri konsolidiranju, se sestavita po skrajšani shemi, v kateri so iz sheme iz prvega odstavka tega člena izpuščene vse postavke, označene z arabskimi številkami.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše bilančne sheme za pravne osebe iz 4. člena in iz drugega odstavka 7. člena tega zakona ter vsebino posameznih postavk ter način sestavljanja bilanc iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

28. člen

Razporeditev rezultata poslovanja, ustvarjenega v poslovnem letu, je sestavni del bilance uspeha iz 27. člena tega zakona. Razporeditev rezultata poslovanja se izkazuje na obrazcu, ki je sestavni del tega zakona (priloga: Razporeditev rezultata).

Pravna oseba iz dohodka ne sme kriti nepokritih izgub iz prejšnjih let, če bi s tem izkazala ali povečala tekočo izgubo.

Znesek davkov in prispevkov iz rezultata se v seštevku ne more obračunavati v večjem znesku od dobička. Če je skupni znesek vseh davkov in prispevkov iz rezultata, ne glede na osnovo za njihovo izračunavanje, večji od zneska dobička, se davki in prispevki sorazmerno zmanjšajo, dokler se v seštevku ne izenačijo z zneskom ugotovljenega dobička.

Služba družbenega knjigovodstva mora po vsakem predloženem obračunu pravni osebi takoj vrniti z zbirnih računov več vplačane davke in prispevke iz rezultata.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše vsebino posameznih postavk in način sestavljanja razporeditve rezultata.

3. Dodatni računovodski izkaz - dodatek

29. člen

Dodatni računovodski izkaz se sestavi skupaj z letnim obračunom in vsebuje predvsem naslednje podatke:

1)

o odmiku od pravil ocenjevanja z razlogi za to;

2)

o uporabljeni metodi ocenjevanja, če se za posamezne bilančne postavke lahko uporabi več metod ocenjevanja, z obrazložitvijo njene uporabe;

3)

o razlogih, zaradi katerih je bila spremenjena metoda ocenjevanja, s kvantifikacijo učinkov sprememb na premoženje, finančni položaj in rezultat pravne osebe;

4)

o vštevanju obresti v ceno investicij med graditvijo ter v zaloge nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov, pri katerih traja ciklus dlje, in če se te naložbe financirajo iz sposojenega kapitala;

5)

o uporabljenem načinu revalorizacije;

6)

o učinkih revalorizacije med letom po vrstah revalorizacije, vštevši upniške izgube in dolžniške dobičke iz dolgoročnih plasmajev in obveznosti;

7)

o posebnih podatkih, potrebnih za dodatno preverjanje položaja in rezultata poslovanja, ter o podatkih, potrebnih za dodatna preverjanja iz tretjega in četrtega odstavka 2. člena tega zakona;

8)

o terjatvah in obveznostih s podatki o rokih dospelosti po posameznih vrstah obveznosti in terjatev;

9)

o amortizaciji s pojasnili o uporabljenih postopkih obračunavanja amortizacije in spremembe stanja popravka vrednosti med letom;

10)

o spremembi stalnega premoženja s podatki o vrsti sprememb, nastalih v poslovnem letu;

11)

o zmanjšanju vrednosti in rezervaciji s podatki o spremembah posameznih bilančnih postavk, nastalih v poslovnem letu;

12)

o posebnih podatkih velikih pravnih oseb, potrebnih za dodatno preverjanje položaja in poslovanja.

Pri sestavljanju dodatnega računovodskega izkaza srednjim pravnim osebam ni treba dati podatkov iz 9. do 12. točke, majhnim pravnim osebam pa podatkov iz 8. do 12. točke prvega odstavka tega člena.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše obliko dodatka in vsebino podatkov za dodatna preverjanja finančne strukture, položaja in rezultata pravne osebe, potrebna sami pravni osebi in njenim poslovnim partnerjem, iz 6., 7., 8., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.

Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko med posebne podatke iz 7. in 12. točke prvega odstavka tega člena uvrstijo tudi podatki, predpisani za druge namene z zveznim zakonom ali družbenim dogovorom, sklenjenim na ravni Socialistične federativne republike Jugoslavije; v tem primeru je treba takšne podatke posebno označiti.

B. Poročilo o poslovanju

1. Letno poročilo

30. člen

Letnim obračunom (bilanca stanja, bilanca uspeha in dodatek) priložijo velike pravne osebe poročilo o poslovanju.

Poročilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje predvsem:

1)

prikaz finančnega položaja in finančne strukture;

2)

prikaz razvoja poslovanja, med drugim tudi izkoriščanja zmogljivosti;

3)

račun rentabilnosti;

4)

kazalnike fizičnega obsega poslovanja;

5)

oceno o verjetnem bodočem razvoju poslovanja z obrazložitvijo;

6)

podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi perspektivnosti;

7)

podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja;

8)

informacije o odkupu lastnih delnic.

Poročilo o poslovanju vsebuje tudi druge podatke in ocene o poslovanju pravne osebe ter obrazložitev o spremembah v računovodskih izkazih.

2. Trimesečno poročilo

31. člen

Individualni ali kolegijski poslovodni organ pravne osebe sestavi po izteku vsakega trimesečja v poslovnem letu poročilo, ki vsebuje predvsem naslednje podatke:

1)

znesek ustvarjenega neto prihodka v enakem obdobju predhodnega leta;

2)

znesek ustvarjenega neto prihodka v vsakem predhodnem trimesečju tekočega poslovnega leta;

3)

podatke o številu zaposlenih delavcev in o njihovih obračunanih bruto osebnih dohodkih.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše obliko in vsebino trimesečnega poročila.

VI. OCENJEVANJE POSTAVK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

32. člen

Z ocenjevanjem postavk računovodskih izkazov je po tem zakonu mišljeno ugotavljanje vrednosti bilančnih postavk.

A. Načelo ocenjevanja

33. člen

Pri sestavljanju računovodskih izkazov mora pravna oseba upoštevati naslednja splošna načela ocenjevanja:

1)

načelo stalnosti - ki predvideva trajnost poslovanja pravne osebe, iz česar izhajata periodičnost in začasnost poročanja, in to, da ni obvezno popolnoma točno ocenjevanje po tržnih cenah, ki je nujno samo ob prenehanju dela pravne osebe;

2)

načelo doslednosti - po katerem je treba izbrana pravila ocenjevanja v daljšem časovnem obdobju iz leta v leto dosledno uporabljati, v primeru njihove spremembe pa v dodatku izkazati učinke te spremembe in obrazložiti, zakaj je do nje prišlo;

3)

načelo previdnosti pri bilanciranju, ki vsebuje:

a)

načelo realizacije - po katerem se smejo v bilanco vključiti samo realizirani dobički;

b)

načelo neenake vrednosti (imparitete) - po katerem se za bilanciranje postavk aktive uporabljajo najmanjše verjetne vrednosti, za bilanciranje obveznosti pa največje verjetne vrednosti, iz česar izhaja v bilanci uspeha odmerjanje odhodkov navzgor in prihodkov navzdol ter upoštevanje vseh razvrednotenj (depreciacij) in rezervacij ne glede na to, ali je rezultat poslovnega leta zaradi tega dobiček ali izguba;

4)

načelo vzročnosti prihodkov in odhodkov - po katerem se upoštevajo vsi prihodki in odhodki, ki se nanašajo na opazovano obračunsko obdobje, ne glede na datum realizacije prihodkov (zaračunana realizacija) ali plačilo odhodkov;

5)

načelo posamičnega ocenjevanja stvari, pravic in obveznosti - pri čemer morajo morebitna skupinska ocenjevanja, uvedena zaradi smotrnosti, izhajati iz posamičnih ocen;

6)

načelo časovne povezanosti bilanc - po katerem se mora otvoritvena bilanca za vsako poslovno leto ujemati z zaključno bilanco predhodnega poslovnega leta.

34. člen

Temeljno pravilo ocenjevanja bilančnih postavk je pravilo nabavne vrednosti za tuje učinke oziroma lastne cene za lastne učinke.

Pravilo iz prvega odstavka tega člena izhaja iz splošnih načel ocenjevanja, zlasti pa iz načel stalnosti, realizacije in vzročnosti.

Pravilo iz prvega odstavka tega člena se sme zanemariti samo zaradi načela neenake vrednosti in zaradi odprave vpliva inflacije.

B. Usklajevanje poslovnih knjig in popis sredstev in obveznosti

35. člen

Usklajevanje prometa in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo se opravi, preden se sestavijo polletni in letni obračuni in pred popisom (inventuro).

Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom (inventuro).

Sredstva, terjatve in obveznosti popiše (inventura) pravna oseba na koncu poslovnega leta s stanjem na dan 31. decembra (v nadaljnjem besedilu: redni popis).

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pravna oseba s svojim splošnim aktom predvidi tudi daljša obdobja za popis knjižničnega materiala (knjig, filmov, fotografij, arhivskega gradiva in podobno), s tem da ta obdobja ne smejo biti daljša od petih let.

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko pravna oseba s splošnim aktom določi, da se določena sredstva popišejo med letom.

36. člen

Poleg rednega popisa pravna oseba popiše in uskladi stanje tudi ob: prevzemu in predaji dolžnosti; spremembi cen proizvodov in blaga; statusnih spremembah; ob začetku postopka redne likvidacije in stečaja in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Zakon o računovodstvu (ZR)

Časovnica