Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ)

555. Zakon o obrambi in zaščiti

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o obrambi in zaščiti

Razglaša se zakon o obrambi in zaščiti, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 29. marca 1991.

Št. 0100-328/91

Ljubljana, dne 29. marca 1991.

Predsednik Milan Kučan l. r.

Z A K O N
o obrambi in zaščiti

I. Splošne določbe

1. člen

Ta zakon ureja:

-

organizacijo, pripravljanje in delovanje obrambnega sistema za primer, če bi bile ogrožene svoboda, neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost Republike Slovenije;

-

enotne osnove sistema za zaščito in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin za primer naravnih in drugih nesreč ter vojnih dejstvovanj.

Ta zakon določa tudi temeljne ukrepe ter druge varnostne priprave za odpravljanje izrednih razmer, če bi izjemna splošna nevarnost ogrozila obstanek Republike Slovenije oziroma njeno ustavno ureditev.

2. člen

Obrambni sistem Republike Slovenije obsega obrambne ukrepe in aktivnosti, ki jih izvajajo organi, organizacije in drugi nosilci sistema ter obrambne sile, da bi preprečili in odvrnili morebiten napad oziroma zagotovili pravočasno in organizirano upiranje napadu na državo.

Obrambne sile, ki obsegajo oborožene sile, narodno zaščito in enote za zveze, so temeljni nosilec oboroženih oblik upiranja napadu na državo. Oborožen odpor skupaj z neoboroženimi oblikami odpora ter delovanjem nosilcev obrambnega sistema tvori celoto.

Nosilci obrambnega sistema z obrambnimi načrti zagotavljajo pravočasno in načrtno izvrševanje obrambnih ukrepov, prehod v vojne razmere ter materialno in zdravstveno oskrbo oboroženih sil, prebivalstva ter drugih obrambnih potreb v vojni.

4. člen

Oborožen boj in vse druge oblike odvračanja ter upiranja napadu na državo in izvajanje zaščite ter reševanja temeljijo na spoštovanju načel mednarodnega prava oziroma sprejetih mednarodnih obveznosti.

II. Pravice in dolžnosti državljanov pri uresničevanju obrambe in zaščite

5. člen

Na področju obrambe in zaščite državljani v skladu z ustavo uresničujejo:

1.

vojaško dolžnost, ki jo izvršujejo v oboroženih silah, v določenih sestavih organov za notranje zadeve in v enotah za zveze republike in občin;

2.

delovno dolžnost, ki jo izvršujejo v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah, v državnih organih in z opravljanjem del za oborožene sile oziroma za obrambo države;

3.

dolžnost delovati v civilni zaščiti ter izvajati ukrepe osebne in vzajemne zaščite;

4.

dolžnost delovati v službi za opazovanje in obveščanje.

Za izvrševanje določenih varnostnih in obrambnih nalog so državljani dolžni delovati v narodni zaščiti.

Državljani so se dolžni usposabljati za tiste naloge obrambe in zaščite, h katerim so razporejeni ali ki so določene, da jih bodo opravljali pri obrambi oziroma zaščiti. Ne glede na razpored so se v skladu z zakonom, dolžni dopolnilno usposabljati tudi za vojaško strokovne naloge, za katere so bili posebej poslani na šolanje.

Vojaško dolžnost urejajo posebni predpisi.

Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka morajo državljani varovati državne, vojaške in uradne skrivnosti ter po predpisih vzdrževati orožje in opremo, ki jim je zaupana.

Državljani se razporejajo na dolžnosti iz prvega odstavka. Posameznik je lahko razporejen tudi k opravljanju več dolžnosti, če se te med seboj ne izključujejo.

6. člen

Državljani imajo materialno dolžnost, ki jo izvršujejo z dajanjem vozil, strojev in drugih določenih sredstev ter opreme oboroženim silam, narodni zaščiti, enotam za zveze, civilni zaščiti, službi za opazovanje in obveščanje, državnim organom ter podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo in zaščito.

Državljani so dolžni dajati sredstva in opremo iz prejšnjega odstavka tudi v miru zaradi pregledov in vaj ter po odločitvi pristojnega štaba za civilno zaščito za izvajanje zaščite in reševanja.

Materialno dolžnost v skladu s prvim in drugim odstavkom imajo tudi društva in druge organizacije državljanov razen gasilskih in drugih organizacij za sredstva in opremo, namenjeno zaščitni in reševalni dejavnosti.

Vrsto sredstev in opreme, za katero velja materialna dolžnost, določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Podatke o teh sredstvih zbirajo, hranijo in uporabljajo upravni organi pristojni za obrambne zadeve. Organi, ki zbirajo podatke o sredstvih in opremi po tem členu so jih dolžni dati na razpolago upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve na njihovo zahtevo.

7. člen

Delovno dolžnost izvajajo državljani. ki so stari najmanj osemnajst let in so zdravstveno sposobni za delo.

Delovna dolžnost se po odločitvi pristojnega organa lahko izjemoma uvede tudi v miru in v izrednih razmerah v dejavnostih posebnega pomena za obrambo in zaščito. Delovna dolžnost v miru se lahko uvede le, če je neposredno ogrožena varnost ljudi in premoženja v večjem obsegu oziroma, da se izvršijo nujne naloge obrambe in zaščite ali mednarodne obveznosti.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije podrobneje predpiše način izvajanja delovne dolžnosti.

8. člen

Naloge v narodni zaščiti lahko opravljajo državljani, ki so dopolnili osemnajst let starosti.

Opravljanja nalog v narodni zaščiti je oproščen, kdor je zaradi bolezni ali poškodbe začasno ali trajno nezmožen za delo ali če je poklican k opravljanju dolžnosti, na katero je razporejen, v skladu s tem zakonom. Opravljanja nalog v narodni zaščiti so oproščeni tudi delavci organov za notranje zadeve ter državljani, ki jim je v skladu z zakonom priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

13. člen

Zdravstveno sposobnost za opravljanje dolžnosti v narodni zaščiti, v civilni zaščiti ter v službi za opazovanje in obveščanje ugotavljajo zdravstvene organizacije in delavci pooblaščeni za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.

14. člen

Pripadnik oboroženih sil, narodne zaščite, enot za zveze, rezervnega sestava organov za notranje zadeve, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje ter obveznik delovne dolžnosti se mora na vpoklic pristojnega organa zglasiti pri določenem organu oziroma organizaciji v kraju, in ob času, ki sta navedena v splošnem ali posamičnem pozivu.

Pripadnik civilne zaščite, ki je razporejen tudi na delovno dolžnost, se ob istočasnem pozivu k opravljanju obeh dolžnosti, najprej odzove na opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za državljana, ki opravlja vodstvene naloge v narodni zaščiti.

Če se vpoklicani ne odzove pozivu in ne opraviči svojega izostanka; lahko upravni organ pristojen za obrambne zadeve, sam ali na predlog organa, ki je zahteval vpoklic, izda nalog, da ga privede uradna oseba. Ta nalog izvrši pristojni organ za notranje zadeve.

15. člen

Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve zbirajo oziroma uporabljajo ter hranijo podatke o državljanih, ki so dopolnili sedemnajst let starosti, o rojstvu, državljanstvu, kraju stalne in začasne nastanitve, družinskem stanju, šolski izobrazbi, zaposlitvi in poklicu, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za zaščito in reševanje. Podatke zbirajo zato, da ugotovijo sposobnost državljanov za opravljanje nalog obrambe in zaščite ter jim določijo razpored ali naloge v oboroženih silah, narodni zaščiti, enotah za zveze, civilni zaščiti ter službi za opazovanje in obveščanje. O državljanih, ki bodo opravljali dela kriptografskega zavarovanja podatkov ali poklicno delali v upravnih in drugih strokovnih organih na obrambnem področju ali opravljali dolžnosti upraviteljev obrambnih in varnostnih načrtov, zbirajo oziroma uporabljajo upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, tudi podatke o kaznovanosti v skladu s tem zakonom. Za pripadnike oboroženih sil in enot za zveze, zbirajo upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, tudi podatke o številu in starosti vzdrževanih družinskih članov za določitev pravice do preskrbnine.

Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, vodijo zbirke podatkov o pripadnikih enot za zveze, državljanih, določenih za vodstvene dolžnosti v narodni zaščiti, pripadnikih civilne zaščite ter službe za opazovanje in obveščanje, o izvajalcih obrambnih in varnostnih priprav ter v skladu s posebnimi predpisi o vojaških obveznikih. Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, morajo zagotoviti varstvo in zaupnost osebnih podatkov o državljanih.

Ne glede na prvi odstavek tega člena upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, iz centralnega ali občinskih registrov prebivalstva pridobivajo, uporabljajo in hranijo tudi podatke o državljanih o rojstvu, kraju stalne in začasne nastanitve ter zaposlitve za načrtovanje evakuacije ali izmika ter racionirane preskrbe.

Organi, ki zbirajo ali vodijo podatke o državljanih iz prvega in tretjega odstavka, so jih dolžni dati v uporabo upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve, na njihovo zahtevo.

Podatke iz zbirk iz tretjega odstavka upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, dajejo v uporabo samo organom, poveljstvom ali službam, v katerih opravljajo državljani določene naloge obrambe in zaščite ali so vanje razporejeni.

16. člen

Pripadniki enot za zveze, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje ter državljani, ki opravljajo vodstvene dolžnosti v narodni zaščiti, morajo v petnajstih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, pri katerem so vpisani v evidenco, spremembo priimka ali imena, spremembo kraja stalne ali začasne nastanitve, pridobitev strokovne izobrazbe, spremembo zaposlitve z navedbo delodajalca, pri katerem so zaposleni oziroma vrsto in kraj samostojne dejavnosti.

17. člen

Poškodba ali bolezen, ki nastane pri izvrševanju dolžnosti iz 5., 6., 9. in 12. člena tega zakona, se šteje za poškodbo pri delu. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, nastala na poti z doma ali z delovnega mesta na zbirališče oziroma pri vrnitvi po opravljeni dolžnosti. Čas in kraj nastanka bolezni ali poškodbe ugotovi organ, ki je organiziral aktivnost, na kateri je obveznik zbolel ali se poškodoval, prijavi pa se občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve.

18. člen

Pripadnik oboroženih sil, narodne zaščite, enote za zveze, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje ali član enote in službe iz 12. člena tega zakona, ki se pri opravljanju nalog poškoduje ali zboli, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče pri delu. Osnova za odmero pravic je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za pripadnika ugodnejše ali če ni zaposlen.

Družinski člani pripadnika, ki je v primerih iz prejšnjega odstavka izgubil življenje, imajo po njem pravico do družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pripadnik, ki je utrpel pri opravljanju nalog iz prvega odstavka škodo, ima pravico do povračila te škode.

19. člen

Pripadnik oboroženih sil, narodne zaščite, enote za zveze, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje ali član enote in službe iz 12. člena tega zakona, ki se je v miru pri opravljanju nalog obrambe in zaščite ali v zvezi s temi nalogami brez svoje krivde poškodoval, zaradi česar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 %, ima pravico do enkratne denarne pomoči. Denarna pomoč se mu odmeri glede na stopnjo telesne okvare, ki se ugotavlja po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oziroma za pripadnike teritorialne obrambe po predpisih, s katerimi se urejajo pravice vojaških invalidov.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka ima pravico do enkratne denarne pomoči pripadnik oziroma član tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen. najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se je poslabšala kot neposredna posledica opravljanja nalog obrambe in zaščite.

Če pripadnik iz prvega odstavka izgubi življenje ali umre zaradi poškodbe oziroma bolezni, ki jo je dobil v okoliščinah iz prvega in drugega odstavka tega člena, dobi enkratno denarno pomoč njegova družina. Denarna pomoč znaša najmanj dvanajst povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji v zadnjih šestih mesecih pred poškodbo.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za vojake med vojaškim rokom v teritorialni obrambi ali organih za notranje zadeve oziroma za državljane med opravljanjem civilne službe.

Pravice iz tega člena se financirajo iz proračuna republike ali občine, ki financira dejavnost, v kateri je pripadnik opravljal naloge.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi višino enkratne denarne pomoči in pristojni organ za odločanje o enkratni denarni pomoči. Postopek za uveljavitev pravic vodi pristojni organ skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če ni s tem zakonom drugače določeno.

20. člen

Pripadnik oboroženih sil, narodne zaščite, enote za zveze civilne zaščite oziroma službe za opazovanje in obveščanje ali član operativnega sestava reševalnih enot društev in drugih organizacij državljanov, ki v času službe ali v zvezi z opravljanjem službe ter nalog obrambe in zaščite, povzroči namenoma ali iz velike malomarnosti materialno škodo občini, republiki oziroma drugim pravnim ali fizičnim osebam, odgovarja po predpisih o materialni odgovornosti delavcev državnih organov.

Državljani in pravne osebe imajo pravico do povračila dejanske škode, ki so jo utrpele zaradi vaj obrambe in zaščite.

III. Nosilci obrambnega sistema

1. Podjetja, zavodi in druge organizacije

21. člen

Podjetja, zavodi in druge organizacije, ki opravljajo po odločitvi pristojnih organov republike oziroma občin, dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito, sprejemajo svoje obrambne načrte.

Za dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito se štejejo zlasti proizvodnja ali storitve, ki so nenadomestljiv pogoj za delo in življenje prebivalstva ali za delo drugih podjetij in organizacij oziroma za delo državnih organov na določenem območju, za oskrbo oboroženih in drugih obrambnih sil ter prebivalstva oziroma so namenjene zaščiti in reševanju.

Poslovodni organ podjetja, zavoda ali druge organizacije oziroma njemu enak organ, je vodja obrambnih priprav in sprejema obrambni načrt. Skrbi za strokovno izvajanje obrambnih priprav in priprav za zaščito in reševanje ter je odgovoren za njihovo stanje.

22. člen

Podjetja, zavodi in druge organizacije so dolžne načrtovati in zagotavljati izvajanje posameznih ukrepov za pripravljenost ter opravljanje določene proizvodnje ali storitev v vojni v sistemu materialne in zdravstvene oskrbe oboroženih sil, prebivalstva ter drugih obrambnih potreb, po odločitvi pristojnega organa republike oziroma občine.

Podjetja, zavodi in druge organizacije imajo materialno dolžnost za sredstva in opremo, s katero razpolagajo pod pogoji, ki jih določa ta zakon za državljane.

2. Krajevne skupnosti

23. člen

Krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo priprave za zaščito prebivalstva in za svoje delo v vojni v skladu z odločitvami občine ter v skladu s svojim možnostmi.

Pristojni organ občine lahko določi posamezne naloge, ki jih izvajajo krajevne skupnosti v vojni. Pristojni organ določi tudi tiste krajevne skupnosti, ki organizirajo narodno zaščito ali civilno zaščito.

Predsednik sveta krajevne skupnosti ali njemu enakega organa je vodja obrambnih priprav ter je odgovoren za njihovo stanje.

3. Občina

24. člen

Občina ureja in organizira obrambo ter zaščito na svojem območju kot sestavni del obrambnega sistema in sistema zaščite in reševanja v republiki v skladu s svojimi potrebami in načrti ter odločitvami republiških organov. V vojni občina organizira ih vodi odpor na svojem območju v skladu s pristojnostmi, ki jih določa ta zakon.

V obrambnem načrtu občina določi na podlagi republiške ocene vojaško političnih, ekonomskih in drugih razmer v primeru napada na republiko ter svoje ocene, način izvajanja predpisanih ukrepov za pripravljenost, izvajanje mobilizacije in organizacijo ter delovanje v vojni.

V varnostnem načrtu občina določi ukrepe in aktivnosti za odpravo izrednih razmer.

Občina mora uskladiti svoj obrambni in varnostni načrt z načrti sosednjih občin ter z načrti republike.

25. člen

Občinska skupščina na podlagi lastnih ocen, potreb in možnosti ter ocen in usmeritev republike zlasti:

1.

spremlja in usmerja obrambne priprave ter priprave na zaščito in reševanje;

2.

spremlja in ocenjuje politično varnostne razmere ter ekonomske in druge razmere ob napadu na republiko v občini ter na tej podlagi odloča o temeljnih vprašanjih obrambe in zaščite, ki so splošnega pomena za občino;

3.

ureja organizacijo civilne zaščite, opazovanja in obveščanja ter drugih sil in ukrepov za zaščito ter reševanje;

4.

določa načrt razvoja obrambe in zaščite ter zagotavlja materialne pogoje za njegovo uresničevanje;

5.

imenuje predsedstvo občinske skupščine za delo v vojni.

26. člen

Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske.skupščine.

Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.

V primeru, da se tudi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine takoj, ko se to lahko sestane.

Predsednik predsedstva občinske skupščine je predsednik občinske skupščine kot vodja obrambnih in varnostnih priprav občine.

27. člen

Izvršni svet občinske skupščine izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja obrambe in zaščite in pri tem zlasti:

1.

usmerja izdelavo obrambnih načrtov v občini, sprejema svoj obrambni in varnostni načrt ter skrbi za uresničevanje razvojnega načrta obrambe in zaščite;

2.

določa podjetja, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo in zaščito, organizacije, ki organizirajo narodno ali civilno zaščito, ter nosilce in njihove naloge v sistemu materialne in zdravstvene oskrbe oboroženih sil, prebivalstva ter drugih obrambnih potreb, v vojni pa skrbi za delovanje tega sistema;

3.

usmerja mobilizacijske priprave in skrbi za izvajanje mobilizacije;

4.

usmerja in usklajuje razvoj varstva pred požari ter drugih zaščitnih in reševalnih dejavnosti;

5.

usmerja in usklajuje priprave ter popolnitev obrambnih sil in sil za zaščito in reševanje, ustanavlja občinske enote civilne zaščite ter imenuje občinski štab za civilno zaščito;

6.

usmerja in usklajuje usposabljanje za obrambo in zaščito, imenuje predstavnike občine v naborno komisijo ter druge komisije v zvezi z vojaško dolžnostjo.

28. člen

Občinski upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju obrambe in zaščite, če posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom.

Občinski upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zlasti:

1.

spremlja in usklajuje strokovno delo upravnih organov pri pripravi in dopolnjevanju občinskega obrambnega načrta ter skrbi za usklajenost obrambnih načrtov drugih nosilcev z obrambnim načrtom občine;

2.

sprejema svoj obrambni in varnostni načrt, opravlja naloge upravitelja obrambnega načrta občine ter pripravlja skupaj z občinskim štabom za civilno zaščito in drugimi organi občinski razvojni načrt obrambe in zaščite;

3.

organizira in skrbi za prenos ukazov za izvajanje predpisanih ukrepov za pripravljenost ter ukaza o mobilizaciji;

4.

opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na pripravo upravnih zvez ter kriptografsko zavarovanje in prenašanje zaupnih podatkov;

5.

skrbi za načrtno opremljanje in usposabljanje občinskih enot civilne zaščite in drugih priprav za zaščito in reševanje po usmeritvah občinskega štaba za civilno zaščito;.

6.

opravlja upravne in strokovne zadeve varstva pred požarom kot dela sistema za zaščito in reševanje;

7.

organizira in skrbi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje;

8.

organizira v skladu s predpisanimi programi usposabljanje pripadnikov enot za zveze, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, prebivalstva ter usposabljanje za opravljanje nalog narodne zaščite;

9.

opravlja upravne zadeve za izvrševanje vojaške in materialne dolžnosti, dolžnosti za delovanje v narodni zaščiti, civilni zaščiti, službi za opazovanje in obveščanje ter upravne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč.

29. člen

Občinski upravni organ za notranje zadeve usklajuje izdelavo, varnostnih načrtov v občini. Upravni organ za notranje zadeve je upravitelj varnostnega načrta občine, sprejema pa tudi svoj obrambni in varnostni načrt.

Drugi občinski upravni organi izvajajo priprave za delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti v vojni in v izrednih razmerah. Usklajujejo in nadzorujejo izvajanje nalog nosilcev v sistemu materialne in zdravstvene oskrbe v vojni. Skrbijo za priprave za zaščito in reševanje v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah v dejavnostih iz njihove pristojnosti.

30. člen

Določbe tega zakona, ki urejajo naloge občine in njenih organov, se smiselno uporabljajo tudi za mestno in medobčinsko skupnost. Občine na območju skupnosti lahko skupno organizirajo civilno zaščito ter službo za opazovanje in obveščanje.

4. Republika

31. člen

Republika ureja, organizira in vodi obrambne sile in druge obrambne priprave ter enotni sistem zaščite in reševanja. V neposredni vojni nevarnosti in v vojni organizira in vodi obrambo pred napadom. V izrednih razmerah pa sprejema ukrepe in aktivnosti za odpravljanje izrednih razmer.

32. člen

Skupščina Republike Slovenije izvršuje pravice in dolžnosti, določene z ustavo, in na tej podlagi zlasti:

1.

določa splošna načela, cilje in politiko v zvezi z nacionalno varnostjo;

2.

ureja temeljna vprašanja obrambe in zaščite, ki so skupnega pomena za republiko ter nadzoruje njihovo uresničevanje;

3.

spremlja in obravnava politično varnostne in vojaškopolitične razmere;

4.

spremlja in ocenjuje stanje obrambnih priprav ter priprav za zaščito in reševanje ter na tej podlagi določa temeljne usmeritve za organiziranje obrambnih priprav in priprav za zaščito ter reševanje;

5.

sprejema republiški razvojni načrt obrambe in zaščite ter zagotavlja materialne pogoje za njegovo uresničevanje;

6.

ureja oblikovanje stalnih in drugih blagovnih rezerv za oskrbo oboroženih sil, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojni ter za zaščito in reševanje.

33. člen

Predsedstvo Republike Slovenije na področju obrambe in zaščite izvršuje pravice in dolžnosti, odločene z ustavo, in na tej podlagi zlasti:

1.

spremlja in ocenjuje stanje obrambnih priprav ter priprav za zaščito in reševanje, zavzema stališča o teh vprašanjih in daje predloge ter pobude pristojnim organom za njihovo reševanje;

2.

sprejema oceno političnovarnostnih razmer in oceno vojaškopolitičnih, ekonomskih ter drugih razmer v primeru napada na republiko;

3.

sprejema obrambni in varnostni načrt republike;

4.

določa splošni načrt organizacije, opremljanja in oboroževanja Teritorialne obrambe Republike Slovenije, določa njen vojni in mirnodobni sestav, usmerja pripravo načrtov za njeno uporabo ter potrjuje srednjeročne in letne načrte usposabljanja;

5.

vodi in poveljuje Teritorialni obrambi Republike Slovenije v miru in v izrednih razmerah;

6.

usklajuje temeljne obrambne priprave republike z Jugoslovansko ljudsko armado ter daje soglasje k ustanovitvi skupnih poveljstev Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe;

7.

določa predloge uredbe z zakonsko močjo.

Predsedstvo Republike Slovenije lahko določene zadeve vodenja teritorialne obrambe prenese na predstojnika republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

V neposredni vojni nevarnosti in v vojni Predsedstvo Republike Slovenije organizira in vodi obrambo in odpor na območju republike. V izrednih razmerah Predsedstvo Republike Slovenije odloča o izjemni uporabi teritorialne obrambe, uvedbi delovne dolžnosti v skladu s 7. členom tega zakona ter sprejema druge ukrepe za odpravljanje izrednih razmer.

34. člen

Predsedstvo Republike Slovenije lahko določi območja pokrajin za organiziranje in vodenje obrambe na ozemlju republike. Pokrajina obsega območja več občin, ki so med seboj geografsko, urbano ali kako drugače povezane in v obrambnem smislu predstavljajo zaključen del ozemlja republike. Občine na območju posamezne pokrajine morajo medsebojno usklajevati obrambne priprave, ki so skupnega pomena za vodenje obrambe.

Teritorialno obrambo, upravne zveze ter druge obrambne priprave organizira republiški, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, tako, da omogočajo uspešno izvajanje nalog Predsedstva Republike Slovenije na območju vseh pokrajin in v vseh vojnih razmerah.

Predsedstvo Republike Slovenije lahko v neposredni vojni nevarnosti in v vojni z uredbo z zakonsko močjo ustanovi pokrajinske odbore in določi, da opravljajo posamezne zadeve iz pristojnosti republike.

35. člen

Predsedstvo Republike Slovenije ima svet za obrambo.

Svet Predsedstva Republike Slovenije za obrambo spremlja in ocenjuje obrambne priprave ter priprave na zaščito in reševanje v republiki ter svetuje in pomaga Predsedstvu pri uresničevanju njegovih pristojnosti s področja obrambe in zaščite.

Predsednik sveta je predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Člani sveta po položaju so predsednik Skupščine Republike Slovenije, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, predstojniki upravnih organov pristojnih za obrambo, notranje zadeve in za mednarodno sodelovanje ter poveljnika Teritorialne obrambe in Civilne zaščite Republike Slovenije.

36. člen

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na področju obrambe in zaščite zlasti:

1.

spremlja in usmerja delovanje republiških upravnih organov ter organizacij pri uresničevanju obrambnih priprav ter priprav za zaščito in reševanje na območju republike;

2.

ureja izdelavo obrambnih in varnostnih načrtov ter sprejema svoj obrambni in varnostni načrt;

3.

ureja mobilizacijske priprave, ob mobilizaciji pa skrbi za njeno izvajanje;

4.

ureja način organiziranja in delovanja materialne in zdravstvene oskrbe oboroženih sil, prebivalstva ter drugih obrambnih potreb v vojni, določa podjetja, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo in zaščito v republiki, v vojni pa odloča o prerazporejanju proizvodnih in drugih zmogljivosti na območju republike za zagotavljanje materialne in zdravstvene oskrbe;

5.

ureja organizacijo upravnih zvez ter kriptozaščite;

6.

ureja izvajanje delovne in materialne dolžnosti, določa kriterije za razporejanje državljanov na obrambne dolžnosti in dolžnosti v zaščiti ter določa usmeritve za usposabljanje za obrambo in zaščito;

7.

ureja organizacijo in priprave civilne zaščite, drugih sil za zaščito in reševanje ter sistema za opazovanje in obveščanje, ustanavlja ali določa enote civilne zaščite republiškega pomena ter imenuje Republiški štab za civilno zaščito;

8.

usmerja in usklajuje razvoj varstva pred požari kot dela enotnega sistema za zaščito in reševanje;

9.

ureja postopek za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za delovanje v narodni zaščiti, v civilni zaščiti in v službi za opazovanje in obveščanje;

10.

določa objekte, pri katerih se mora pri projektiranju in izgradnji upoštevati obrambne interese;

11.

skrbi za uresničevanje republiškega razvojnega načrta obrambe in zaščite, programov oblikovanja stalnih in drugih blagovnih rezerv ter rezerv sredstev za zaščito in reševanje.

37. člen

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, opravlja upravne in strokovne zadeve s področja obrambe in zaščite iz pristojnosti republike, če z zakonom niso dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zlasti:

1.

spremlja in usklajuje strokovno delo republiških upravnih organov in organizacij pri obrambnih pripravah dejavnosti in pri izdelavi obrambnega načrta republike, organizira in usklajuje obrambne priprave med občinami v pokrajinah ter skrbi za druge priprave za delovanje republiškega vodstva v vojni;

2.

določa razdelavo in način prenašanja ukazov o predpisanih ukrepih za pripravljenost in za mobilizacijo ter usklajuje mobilizacijske priprave;

3.

opravlja določene naloge vodenja Teritorialne obrambe Republike Slovenije v skladu s pooblastili, ki jih na predstojnika organa prenese Predsedstvo Republike Slovenije, ter skrbi za njeno organizacijo, kadrovsko popolnitev, opremljanje, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe ter opravlja upravne in strokovne zadeve v zvezi s teritorialno obrambo;

4.

organizira upravne zveze republiških organov ter usmerja priprave upravnih zvez občin, zagotavlja usklajenost zvez za potrebe obrambe ter zaščite, organizira kriptografsko zavarovanje in druge varnostne ukrepe za prenašanje podatkov v sistemu upravnih zvez;

5.

skrbi za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite, drugih sil za zaščito in reševanje ter za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje;

6.

opravlja upravne in strokovne zadeve varstva pred požarom kot dela enotnega sistema za zaščito in reševanje;

7.

organizira službo za opazovanje in obveščanje, republiški center za obveščanje ter delovanje centrov za obveščanje, ki delujejo v miru za več občin;

Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ)

Časovnica