ZPNP – Zakon o pomorski in notranji plovbi...

294. Zakon o pomorski in notranji plovbi

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O POMORSKI IN NOTRANJI PLOVBI

Razglaša se zakon o pomorski in notranji plovbi, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 15. marca 1977.
PR št. 595 Beograd, 15. marca 1977.

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.

Predsednik Skupščine SFRJ:
Kiro Gligorov s. r.

Zakon
o pomorski in notranji plovbi

PRVI DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja s svojimi določbami temelje varnosti plovbe po morju in notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije; varnost plovbe pri plovnih poteh v obalnem morju in na notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim; temeljna materialnopravna razmerja, ki se nanašajo na ladje; pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na ladje; postopke pri vpisu ladij, pri omejitvi ladjarjeve odgovornosti, pri likvidaciji skupne havarije ter pri izvršbi in zavarovanju na ladjah.

Določbe tega zakona se uporabljajo za morske ladje in ladje v notranji plovbi, ki imajo jugoslovansko državno pripadnost, za plovbo po obalnem morju in notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za razmerja, ki nastanejo v zvezi s to plovbo, če ni v tem zakonu drugače določeno.

2. člen

Ladje jugoslovanske državne pripadnosti (v nadaljnjem besedilu: jugoslovanske ladje) so v skladu s pravili mednarodnega prava na odprtem morju pod suverenostjo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

3. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na ladje, se uporabljajo tudi za čolne, vendar samo, če je to v tem zakonu izrecno predpisano.

4. člen

Določbe tega zakona se uporabljajo za vojne ladje le, če je to v tem zakonu izrecno predpisano.

5. člen

Na razmerja, ki niso urejena s tem zakonom, drugimi na podlagi zakona izdanimi predpisi, drugimi zakoni oziroma samoupravnimi splošnimi akti, se uporabljajo tudi običaji.

6. člen

Če ni v tem zakonu drugače določeno, imajo posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi tale pomen:

1)

pomorska plovba je plovba po morju in rekah jadranskega porečja do meje, do katere so plovne z morske strani, vštevši Skadrsko jezero in Rijeko Crnojevića;

2)

notranja plovba je plovba po rekah, prekopih in jezerih, izvzemši po rekah jadranskega porečja in po Skadarskem jezeru z Rijeko Crnojevića;

3)

trgovska mornarica obsega morske ladje in ladje notranje plovbe, razen vojnih ladij;

4)

ladja je morska ladja in ladja notranje plovbe, razen vojne ladje;

5)

vojna ladja je ladja pod poveljstvom oficirja oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in ki mora imeti zunanja razpoznavna znamenja vojnih ladij jugoslovanske državne pripadnosti, kadarkoli je potrebno, da se da za tako spoznati.

6)

morska ladja je ladja trgovske mornarice, usposobljena za plovbo po morju, katere izmerjena dolžina meri 12 metrov ali pa več, in katere registrska prostornina je 15 BRT ali več;

7)

morska potniška ladja je morska ladja, ki ima pravico prevažati več kot 12 potnikov;

8)

morska tovorna ladja je morska ladja, ki ni morska potniška ladja;

9)

morski tehnični plovni objekt je morska ladja, ki je namenjena za opravljanje tehničnih del (bager, dvigalo, ploščad za raziskovanje in eksploatacijo nafte in pod.);

10)

morski čoln je plovni objekt trgovske mornarice, namenjen za plovbo po morju, katerega izmerjena dolžina meri manj kot 12 metrov ali registrska prostornina manj kot 15 BRT;

11)

ladja notranje plovbe je plovni objekt trgovske mornarice, usposobljen za plovbo po notranjih vodah, katerega trup je preko vsega dolg 15 metrov ali več in po vsej širini preko opločja širok 3 metre ali več, spodriva pa 15 ton ali več, ter vlačilec, potiskovalec in ploveča naprava ne glede na njihovo dolžino, širino in spodriv;

12)

potniška ladja notranje plovbe je ladja notranje plovbe, ki ima pravico prevažati potnike;

13)

tovorna ladja notranje plovbe je ladja notranje plovbe, namenjena za prevoz tovora;

14)

vlačilec oziroma potiskovalec je plovni objekt, namenjen za vlačenje ali potiskanje drugih plovnih objektov;

15)

ladja notranje plovbe z lastnim pogonom je ladja notranje plovbe, ki ima lastno strojno napravo za svoj pogon;

16)

ladja notranje plovbe brez lastnega pogona je ladja notranje plovbe, ki nima lastne strojne naprave za svoj pogon, in ladja notranje plovbe, katere strojna naprava se uporablja za majhne premike (v pristanišču, nakladališču ali razkladališču) ali za povečanje manevrske sposobnosti med potiskanjem ali vlačenjem;

17)

ploveča naprava je plovni objekt notranje plovbe, opremljen z mehaničnimi napravami za tehnična dela na notranjih vodah, z lastno pogonsko strojno napravo ali brez nje;

18)

čoln notranje plovbe je plovni objekt trgovske mornarice, izvzemši vlačilec in potiskovalec, ne glede na njegovo dolžino, širino in spodriv, namenjen za plovbo po notranjih vodah, katerega trup je dolg manj kot 15 metrov in širok manj kot 3 metre, največji spodriv pa je manj kot 15 ton;

19)

jedrska ladja je morska ladja, opremljena z jedrsko napravo;

20)

ribiška ladja je ladja, namenjena in opremljena za ribolov ali lov drugih morskih ali vodnih živih bitij;

21)

jahta je ladja, ki se v negospodarske namene uporablja za razvedrilo, šport ali rekreacijo;

22)

javna ladja je ladja, s katero ima pravico razpolagati oziroma katere ladjar je družbenopolitična skupnost ali njen organ, ki ni vojna ladja in se uporablja izključno v negospodarske namene;

23)

tanker notranje plovbe je ladja notranje plovbe, namenjena za prevoz tekočega tovora;

24)

ladja v gradnji je ladja od trenutka položitve gredlja ali podobnega gradbenega postopka do vpisa v vpisnik ladij;

25)

obstoječa ladja je ladja, ki ni v gradnji;

26)

tuja trgovska ladja je morska ladja, ki ima tujo državno pripadnost, oziroma ladja notranje plovbe, ki je vpisana v tuj vpisnik ladij;

27)

tuja vojna ladja je ladja, ki je pod poveljstvom oficirja tujih oboroženih sil, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in mora imeti zunanja razpoznavna znamenja vojnih ladij svoje državne pripadnosti, kadarkoli je potrebno, da se da za tako spoznati;

28)

tuja javna ladja je ladja, ki jo uporablja organ tuje države, ki pa ni vojna ladja in se uporablja izključno za negospodarske namene;

29)

tuj morski čoln ali čoln notranje plovbe je plovni objekt, ki se šteje za čoln po predpisih države, v kateri je evidentiran, če ni evidentiran, pa po predpisih države, katere državljan je lastnik;

30)

brod je plovni objekt notranje plovbe, namenjen prevozu oseb in stvari z ene obale notranjih voda na drugo;

31)

potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji v katerikoli lastnosti, in družinskih članov posadke na ladji notranje plovbe;

32)

mednarodno potovanje je potovanje z ladjo ali čolnom iz katerekoli jugoslovanske luke ali pristanišča v tujo luko ali pristanišče, in obratno;

33)

potiskana ladja je tovorna ladja notranje plovbe brez lastnega pogona in brez lastnih krmarskih naprav;

34)

vlečena ladja je tovorna ladja notranje plovbe brez lastnega pogona, ki ima lastne krmarske naprave;

35)

sanitetna ladja je ladja, namenjena izključno za zdravstveno službo;

36)

prezimovališče je zgrajen ali naraven vodni prostor na notranji plovni poti, urejen in usposobljen za varno zaklonišče ladij pred poškodbami z ledom, pred veliko vodo in pod.;

37)

zimsko zaklonišče je naravni del vodnega prostora na notranji plovni poti, ki rabi ladjam za zasilno zaklonišče, da se zavarujejo pred poškodbami ob neposrednem navalu ledu in velike vode;

38)

ladjar je fizična ali pravna oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec plovbnega podjema; šteje pa se, dokler se ne dokaže nasprotno, da je ladjar oseba, za katero je v vpisniku ladij vpisano, da je imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma da je njen lastnik;

39)

olje označuje vsa obstojna olja, posebno pa surovo nafto, težko dieselsko olje, olje za mazanje in kitovo olje, ne glede na to, ali se prevažajo na ladji kot tovor ali pa kot gorivo za pogon.,

DRUGI DEL

VARNOST PLOVBE

I. poglavje

SKUPNE DOLOČBE

7. člen

Varnost plovbe, urejena s tem zakonom, se nanaša na temeljne pogoje, ki jim morajo ustrezati: plovne poti na obalnem morju in notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije, luke in pristanišča, morske ladje in ladje notranje plovbe, posadke na ladjah, plovba in pilotaža na morju in notranjih plovnih poteh ter nadzorstvo nad izvrševanjem tega dela zakona.

Ta zakon ureja tudi vprašanja, ki se nanašajo na varnost plovbe na plovnih poteh, na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim.

8. člen

Podjetje ali druga pravna oseba, ki opravlja prevoz v javnem prometu po morju in notranjih plovnih poteh, podjetje, ki izkorišča luko oziroma pristanišče, in podjetje, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti na obalnem morju in notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije je dolžna:

1)

organizirati kontrolo nad opravljanjem nalog, ki se nanašajo na varnost plovbe;

2)

zagotoviti trajno kontrolo nad varnostjo plovbe;

3)

voditi predpisane podatke, ki so pomembni za varnost plovbe.

Organizacije iz prvega odstavka tega člena uredijo s samoupravnimi splošnimi akti vprašanja družbene samozaščite in jo s svojimi ukrepi uresničujejo.

II. poglavje

PLOVNE POTI

9. člen

Plovna pot na obalnem morju Socialistične federativne republike Jugoslavije je pas na tem morju, dovolj globok in dovolj širok za varno plovbo ladje, ki je po potrebi tudi zaznamovan.

Plovna pot na notranjih vodah je reka, prekop ali jezero, ki ustreza pogojem za varno plovbo.

Objekti za varnost plovbe po plovnih poteh na obalnem morju Socialistične federativne republike Jugoslavije so: svetilniki, obalne luči, boje in druga znamenja, signalne in radijske postaje, optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za varno plovbo po morju, plovnih poteh in v lukah.

Objekti za varnost plovbe po plovnih poteh notranjih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije so: signalne in radijske postaje, plovni in obalni signali, plovbna znamenja, optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za varno plovbo, prezimovališča, sidrišča in prevodnice na plovni poti ter hidrotehnični objekti, s katerimi se zagotavlja varna plovba v okviru predvidenih gabaritov.

10. člen

Plovne poti na obalnem morju in na notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije je treba urejati, vzdrževati njihovo plovnost, postavljati na njih objekte za varnost plovbe in zagotavljati njihovo pravilno delovanje.

11. člen

Plovna pot na notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na kateri velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim, se ureja in vzdržuje glede na kategorijo, ki je določena s pogodbo, s katero se vzpostavlja mednarodni ali meddržavni režim.

12. člen

Investitor oziroma imetnik pravice razpolaganja, uporabe in upravljanja, ali lastnik objektov ali sredstev, ki pomenijo stalne ali začasne ovire na plovni poti (mostovi, kabli, potopljeni objekti in pod.), mora v roku, ki ga določi pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini, postaviti in vzdrževati luči in znamenja za zaznamovanje teh ovir.

Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne postavi predpisane luči ali drugega znamenja ali če postavljene luči ali drugega znamenja ne vzdržuje v dobrem stanju, stori to na njen račun organizacija, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovne poti, na zahtevo pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

13. člen

Obalne radijske postaje opravljajo radijsko službo za varstvo človekovega življenja in varnost plovbe po morju oziroma notranjih plovnih poteh.

Pri opravljanju radijske službe iz prvega odstavka tega člena morajo obalne radijske postaje organizirati službo bedenja.

Ladje, ki morajo imeti ladijsko radijsko postajo, morajo med plovbo organizirati službo bedenja v skladu s predpisi o radijskem prometu.

14. člen

Prezimovališča na notranjih plovnih poteh morajo izpolnjevati predpisane pogoje za varnost plovbe.

III. poglavje

LUKE IN PRISTANIŠČA

15. člen

Luka oziroma pristanišče je vodni in z vodo neposredno povezani kopni prostor z zgrajenimi in nezgrajenimi obalami, lukobrani, napravami in drugimi objekti, ki so namenjeni za pristajanje, zasidranje in zavarovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in blaga, uskladiščenje in druge manipulacije z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje in dodelavo blaga in za druge gospodarske dejavnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni ekonomski, prometni ali tehnološki zvezi.

Vodni prostor pristanišča ne sme zoževati plovne poti pod gabarit, ki je določen za to plovno pot pri nizki vodni gladini.

Luke in pristanišča morajo izpolnjevati predpisane pogoje in opravljati svoje dejavnosti na območju, katerega meje so določene v skladu z merili, predpisanimi za določitev meja luk oziroma pristanišč.

16. člen

Luke in pristanišča smejo biti odprta za javni promet ali za posebne namene, če je bilo pred tem ugotovljeno, da so izpolnjeni predpisani pogoji za varnost plovbe v luki oziroma v pristanišču.

17. člen

Podjetje, druga organizacija ali državni organ, ki izkorišča luko oziroma pristanišče, mora vzdrževati luko oziroma pristanišče tako, da zagotavlja varno plovbo.

18. člen

Podjetje ali druga organizacija, ki izkorišča luko oziroma pristanišče, odprto za javni promet, mora omogočiti vsaki fizični in pravni osebi pod enakimi pogoji uporabo operativnih obal, lukobranov in drugih objektov v luki oziroma pristanišču glede na njihov namen in v mejah razpoložljivih zmogljivosti, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Organ, ki izkorišča pristanišče, ki ni odprto za javni promet, ki pa izpolnjuje pogoje, da se vanj zatečejo plovila ob elementarnih nesrečah, mora pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zagotoviti uporabo pristanišča kot objekta za varnost plovbe, dokler trajajo elementarne nesreče.

Glede uporabe luk in pristanišč, odprtih za mednarodni javni promet, in glede plačevanja luških oziroma pristaniških pristojbin so tuje ladje ob pogoju vzajemnosti izenačene z jugoslovanskimi.

Tretji odstavek tega člena se uporablja tudi za prezimovališča ob plovni poti, na kateri velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim.

19. člen

Ko priplove v luko oziroma pristanišče, mora tuja ladja izročiti organu, ki je pristojen za varnost plovbe v luki oziroma pristanišču:

1)

morska ladja - splošno izjavo, zdravstveno izjavo in izpisek iz seznama posadke;

2)

ladja notranje plovbe - izjavo o prihodu ladje v pristanišče in izpisek iz seznama posadke.

Ko odplove iz luke oziroma pristanišča, mora tuja ladja izročiti izpisek iz seznama posadke samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale z nje medtem, ko je bila ladja v luki oziroma pristanišču.

Tuja ladja, ki prihaja iz jugoslovanske luke ali pristanišča, ne izroči v drugi jugoslovanski luki oziroma pristanišču izpiskov iz seznama posadke za tiste osebe, ki se ne izkrcajo in ne vkrcajo v tej luki oziroma pristanišču.

20. člen

Tuja jedrska ladja, ki namerava vpluti v jugoslovansko luko, odprto za mednarodni pomorski promet, mora zahtevati dovoljenje za vplovitev v luko in pravočasno poslati zveznemu upravnemu organu, ki je pristojen za promet in zveze, overjen prepis dokumentacije o varnosti jedrske naprave, da komite oceni, ali bi ta ladja lahko povzročila jedrsko škodo.

Zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze izda ladji iz prvega odstavka tega člena dovoljenje za prihod v jugoslovansko luko, če ugotovi, da od nje ne grozi nevarnost jedrske škode, in če si ladja na njegovo zahtevo preskrbi garancijo do zneska iz 857. člena tega zakona.

Preden tuja jedrska ladja, ki je dobila dovoljenje iz drugega odstavka tega člena, vplove v luko, odredi pristojni luški organ, da pooblaščena organizacija na najprimernejšem mestu pregleda neoporečnost spričevala o jedrski varnosti ladje ter opravi preglede, da ugotovi, ali od ladje grozi nevarnost jedrske škode. Ta organ lahko opravi po potrebi ponovne preglede tudi medtem ko se ladja mudi v luki.

21. člen

Tuji ladji, ki prevaža več kot 2.000 ton olja in nima potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, predpisanega v 846. členu tega zakona, ni dovoljeno priti v luko in ne oditi iz luke Socialistične federativne republike Jugoslavije in tudi ne v njej nakladati ali razkladati olja.

Prvi odstavek tega člena velja tudi za ladjo, ki prevaža več kot 2.000 ton olja in je last tuje države, če ni krita z zavarovanjem ali drugim finančnim poroštvom in če nima potrdila države, v kateri je vpisana, da je last države in da je njena odgovornost krita v mejah, predpisanih v 842. členu tega zakona.

22. člen

Če nastane v luki ali pristanišču požar ali kakšna druga nesreča, ki ogroža varnost človeških življenj ali ladje, mora pristojni organ v luki oziroma pristanišču ukazati določeni ladji, naj takoj krene na kraj požara oziroma nesreče in sicer:

1)

najbližji ali drugi ladji - da reši ogrožena človeška življenja:

2)

jugoslovanski ladji - da reši drugo jugoslovansko ladjo in stvari na njej, ki so družbena lastnina, lastnina jugoslovanskih civilnih pravnih oseb ali lastnina državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, in da zavaruje okolje.

23. člen

Ladja odgovarja za škodo, ki jo prizadene operativnim obalam, lukobranom, luškim oziroma pristaniškim napravam ter drugim objektom v luki oziroma pristanišču ali na morju oziroma notranjih vodah.

Ladja ni odgovorna za škodo iz prvega odstavka tega člena le v tolikšni meri, kolikor je škoda nastala po krivdi organizacije, ki izkorišča luko oziroma pristanišče, oziroma zaradi stanja obale, lukobranov in naprav.

Z odgovornostjo ladje po prvem odstavku tega člena je mišljena odgovornost imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje in ladjarja.

IV. poglavje

PLOVBA IN PILOTAŽA

1. Plovba

24. člen

Za pomorsko plovbo oziroma plovbo po notranjih vodah veljajo predpisana plovbna pravila ter predpisani signali in označbe, ki morajo ustrezati zahtevam varne in redne plovbe.

25. člen

Tuje ladje smejo pluti po plovnih poteh notranjih voda, na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim.

Pod pogoji, ki jih določi Zvezni izvršni svet, smejo tuje ladje pluti tudi po drugih plovnih poteh notranjih voda, da pridejo v jugoslovansko pristanišče, odprto za mednarodni promet.

Na druge plovne poti notranjih voda smejo tuje ladje zapluti samo s posebnim dovoljenjem, ki ga izda zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze.

26. člen

Tuje vojne ladje in tuje javne ladje smejo izjemoma zapluti na plovne poti notranjih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije, če dobijo za to vnaprej dovoljenje pristojnega organa.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena da:

1)

tuji vojni ladji - Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo v sporazumu z zveznim upravnim organom, ki je pristojen za zunanje zadeve;

2)

tuji javni ladji, ki želi vpluti z znanstvenoraziskovalnim namenom ali iz znanstvenoraziskovalnih razlogov - Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo v sporazumu z zveznim upravnim organom, ki je pristojen za zunanje zadeve, in zveznim upravnim organom, ki je pristojen za notranje zadeve;

3)

drugi tuji javni ladji - zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, v sporazumu z zveznim upravnim organom, ki je pristojen za zunanje zadeve, in zveznim upravnim organom, ki je pristojen za notranje zadeve;

4)

tuji ribiški ladji - pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

27. člen

Prevažanje potnikov in stvari med jugoslovanskimi lukami in drugimi deli obalnega morja Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma med jugoslovanskimi pristanišči in drugimi deli notranjih plovnih poti Socialistične federativne republike Jugoslavije (kabotaža) je dovoljeno samo jugoslovanskim ladjam.

Ne šteje se za kabotažo po prvem odstavku tega člena prevoz potnikov s tujo jahto ali tujim čolnom, če je brezplačen.

28. člen

Ne glede na 27. člen tega zakona lahko zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, dovoli tuji ladji:

1)

ob vzajemnosti prevoz praznih kontejnerjev v njeni eksploataciji med jugoslovanskimi lukami oziroma pristanišči;

2)

izjemoma v posameznem nujnem primeru, prevoz stvari in potnikov med jugoslovanskimi lukami oziroma pristanišči, če je to v splošnem interesu jugoslovanskega gospodarstva.

29. člen

Poškodovane, nasedle ali potopljene plovne objekte, ki ovirajo ali ogrožajo varnost plovbe ali pomenijo nevarnost onesnaženja, je treba po nalogu pristojnega organa odstraniti s plovne poti.

Predmetov ali snovi, ki utegnejo ovirati ali ogrožati varnost plovbe, ni dovoljeno metati na plovno pot.

30. člen

Prepovedano je prekiniti ali poškodovati podvodni telekomunikacijski kabel, podvodni kabel visoke napetosti ali podvodni cevovod v morju in notranjih plovnih poteh.

31. člen

Ladij, ki so nasedle v obalnem morju Socialistične federativne republike Jugoslavije in jih je posadka zapustila, ter stvari s teh ladij ne smejo reševati tuje pravne in fizične osebe.

Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo tuje pravne ali fizične osebe izjemoma reševati ladje in stvari s teh ladij, če jim to dovoli pristojni organ v republiki.

32. člen

Ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi, organizacijami in osebami na obali, dokler ne dobi od pristojnih organov v luki oziroma pristanišču dovoljenja za prost promet z obalo.

Kadar je tuja ladja v obalnem morju Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma na plovnih poteh notranjih voda Socialistične federativne republike Jugoslavije, na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim, mora izobesiti zastavo svoje državne pripadnosti.

33. člen

Tuja ladja v razpremi se sme muditi v obalnem morju in v vodah notranjih plovnih poti Socialistične federativne republike Jugoslavije pod pogoji, ki jih določi Zvezni izvršni svet.

2. Pilotaža

34. člen

Pilotaža so strokovni nasveti, ki jih daje poveljniku ladje glede vodenja strokovnjak (pilot), da ladja varno plove po lukah, pristaniščih, ožinah in drugih območjih obalnega morja oziroma po notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije.

S pilotažo se sme ukvarjati samo družbena pravna oseba.

35. člen

Pilotaža v obalnem morju oziroma na notranjih vodah Socialistične federativne republike Jugoslavije ni dovoljena tujim pravnim in fizičnim osebam.

36. člen

Če je to potrebno za varnost plovbe, lahko določi pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini za ladje določene vrste in velikosti luke oziroma pristanišča, ožine in druga območja v obalnem morju ali na notranjih plovnih poteh Socialistične federativne republike Jugoslavije, na katerih je pilotaža obvezna.

Ne glede na prvi odstavek tega člena odreja obvezno pilotažo na določenih območjih obalnega morja oziroma na notranjih plovnih poteh dveh ali več republik (obalna pilotaža), na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim, zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze.

Obvezna pilotaža ne velja za jugoslovanske vojne ladje.

37. člen

Pilotaža se opravlja za vsako ladjo pod enakimi pogoji.

Glede pilotažnih storitev in plačevanja pristojbine zanje so tuje ladje ob vzajemnosti izenačene z jugoslovanskimi ladjami.

38. člen

Pilotaža ladje ne odvezuje poveljnika ladje, da vodi plovbo in manevrira z ladjo, in ne odgovornosti, ki iz tega nastajajo.

Ladjar pilotirane ladje je odgovoren za dejanja in opustitve pilota enako kot za dejanja in opustitve članov posadke svoje ladje.

39. člen

Za škodo, ki jo povzroči pilot ladjarju pilotirane ladje, odgovarja družbena pravna oseba, pri kateri je bil pilot v delovnem razmerju takrat, ko je bila škoda povzročena, in sicer do 300-kratnega zneska osnovne pristojbine, ki je v tarifi določena za opravljeno pilotažo, če se dokaže, da je škoda nastala po pilotovi krivdi.

Pogodba o omejeni odgovornosti družbene pravne osebe, ki opravlja obvezno pilotažo, sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena pred povzročitvijo škode ladjarju, nima pravnega učinka.

Pogodba o omejeni odgovornosti družbene pravne osebe, ki je dolžna povrniti škodo, povzročeno z neobvezno pilotažo, sklenjena pred povzročitvijo škode na manjši znesek od zneska iz prvega odstavka tega člena, nima pravnega učinka.

40. člen

Če je po zakonu mogoče zahtevati povračilo škode neposredno od pilota, ki je škodo povzročil, velja prvi odstavek 39. člena tega zakona tudi za pilota, razen če je ta škodo povzročil namenoma.

Odgovornost pilota skupaj z odgovornostjo družbene pravne osebe, pri kateri je pilot v delovnem razmerju, oziroma skupaj z odgovornostjo druge pravne osebe, pri kateri pilot dela, ne more presegati meje odgovornosti iz 39. člena tega zakona, razen če je pilot škodo povzročil namenoma.

V. poglavje

LADJA

1. Ugotovitev sposobnosti ladje za plovbo

41. člen

Ladja je sposobna za plovbo v določenih mejah plovbe in za določen namen:

1)

če njena konstrukcija in plovbne lastnosti ter stroji, naprave in oprema, ki so namenjeni za ohranjanje varnosti njene plovbe, po svojih tehničnih lastnostih, količini, vrsti in razporeditvi na ladji ustrezajo zahtevam tehničnih pravil Jugoslovanskega ladijskega registra (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila), kar se tiče:

a)

prostorov za ljudi na ladji in varnosti človeškega življenja na morju oziroma na notranjih vodah;

b)

varnosti članov posadke in drugih oseb, ki delajo na ladji, pri delu;

c)

varnosti ladje;

d)

varnosti tovora na ladji;

e)

varstva okolja (plovne poti, plovnih in drugih objektov, morja, voda, obrežja idr.) pred onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi (z oljem, odpadki tekočih goriv in njihovih mešanic, z odplakami in drugimi odpadnimi snovmi, z radioaktivnimi in drugimi podobnimi odpadki) z ladje;

2)

če ima predpisano število strokovno usposobljenih članov posadke;

3)

če sta prostor in število vkrcanih potnikov na ladji v skladu s pogoji, predpisanimi za prevoz potnikov (55. člen);

4)

če je tovor na ladji naložen v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma s svobodnim bokom in pravilnim načinom razporeditve tovora (56. člen, 7. točka 74. člena in 100. člen).

42. člen

Sposobnost ladje za plovbo v smislu 1. točke 41. člena tega zakona se ugotavlja s tehničnim nadzorstvom.

Sposobnost ladje za plovbo v smislu določb 41. člena tega zakona se preverja z inšpekcijskim nadzorstvom.

Tehnično nadzorstvo opravlja Jugoslovanski ladijski register po tehničnih pravilih.

43. člen

Tehnično nadzorstvo ladje obsega:

1)

potrditev tehnične dokumentacije, po kateri se ladja gradi ali predeluje, in tehnične dokumentacije po kateri se izdelujejo materiali, stroji, naprave in oprema, namenjeni za zgraditev, predelavo in popravilo ladje;

2)

nadzorstvo nad gradnjo in predelavo ladje med njeno gradnjo oziroma predelavo in nadzorstvo nad izdelavo materialov, strojev, naprav in opreme iz 1. točke tega člena med njihovo izdelavo, za kar se izdaja potrdilo, ter nadzorstvo nad izdelavo, vgraditvijo in namestitvijo strojev, naprav in opreme na ladjo;

3)

pregled obstoječih ladij, vštevši tudi nadzorstvo nad popravili in obnovitvijo tistih delov ladje, za katere je bilo pri pregledu ugotovljeno, da jih je treba popraviti ali obnoviti.

44. člen

Pregledi obstoječih ladij so lahko osnovni, redni, kontrolni in izredni.

45. člen

Osnovni pregled je obvezen za obstoječo ladjo:

1)

pred njenim vpisom v vpisnik ladij, če gradnje ladje ali njene predelave ni nadzoroval Jugoslovanski ladijski register;

2)

vsakokrat, kadar ladja trajno spreminja svoj namen ali razširja meje plovbe, in sicer pred začetkom uporabe;

3)

vsakokrat, kadar ladjo predelujejo tako, da se spreminjajo njene konstrukcijske lastnosti in lastnosti njenih pogonskih naprav, in sicer pred začetkom njene uporabe.

46. člen

Pri rednem pregledu se ugotavlja, ali stanje ladje ustreza tehničnim pravilom, pri kontrolnem pregledu pa preverja, ali je ladja pravilno vzdrževana.

47. člen

Izreden pregled ladje se opravi:

1)

po havariji ali odkritju napake, če po ugotovitvah pristojne inšpekcije havarija, ki je prizadela ladjo, ali ugotovljena napaka vpliva na njeno sposobnost za plovbo;

2)

pri večjih popravilih ali obnovitvah ladje izven zahtev, ki izhajajo iz osnovnega, rednega ali kontrolnega pregleda;

3)

če je bila ladja v razpremi dalj kot leto dni;

4)

pri začasni spremembi namena ali razširitvi meje plovbe;

5)

pri preložitvi rednega in kontrolnega pregleda za več kot en mesec.

48. člen

Pregled ladje za ugotovitev njene sposobnosti za poskusno vožnjo se opravi pred odhodom na poskusno vožnjo.

Pregled ladje za poskusno vožnjo je sestavni del nadzorstva nad gradnjo ali predelavo ladje ter osnovnega pregleda. Obseg tega pregleda mora biti takšen, da je mogoče zanesljivo ugotoviti, ali ladja zadovoljuje posebne pogoje, predpisane za poskusno vožnjo.

Prvi in drugi odstavek tega člena veljata tudi za ladjo, ki jo za tujega naročnika gradi, obnavlja ali predeluje domača ladjedelnica.

49. člen

Po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali po kateremkoli pregledu ladje niso brez poprejšnjega obvestila Jugoslovanskega ladijskega registra in ponovnega pregleda ladje dovoljene nobene spremembe ali predelave strukture ladijskega trupa, njenih strojev, naprav in opreme.

50. člen

Obseg in način tehničnega nadzorstva nad ladjami ter roke za redne in kontrolne preglede določajo tehnična pravila.

51. člen

Jugoslovanski ladijski register sme morsko ladjo, za katero veljajo določbe mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju ali mednarodne konvencije o tovornih črtah ali mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, čeprav ne izpolnjuje posameznih pogojev za mednarodna potovanja, v primerih in pod pogoji, ki so določeni v omenjenih konvencijah, oprostiti izpolnjevanja tistih njihovih določb, katerih je po določbah konvencij lahko oproščena, če s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za mednarodna potovanja oziroma za določena mednarodna potovanja.

Jugoslovanski ladijski register sme morsko ladjo, ki sicer ne opravlja mednarodnih potovanj in bi zanjo, če bi jih redno opravljala, veljala mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju ali mednarodna konvencija o tovornih črtah ali mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki pa mora zaradi izjemnih okoliščin na eno samo mednarodno potovanje, v skladu z določbami omenjenih konvencij oprostiti izpolnjevanja katerekoli njihove določbe, če s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za to potovanje.

Jugoslovanski ladijski register sme morski ladji, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju ali mednarodna konvencija o tovornih črtah ali mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki pa pomeni nov tip ladje, dovoliti za poskušnjo mednarodna potovanja oziroma določena mednarodna potovanja, ne da bi izvajal določbe omenjenih konvencij, če s pregledom ugotovi, da je ladja zanje sposobna.

52. člen

Jugoslovanski ladijski register sme ladjo spoznati za sposobno pluti v določenih ožjih mejah, če s pregledom ugotovi, da je nesposobna za plovbo v mejah, v katerih je imela dotlej pravico pluti, sposobna pa je za plovbo v teh ožjih mejah.

Jugoslovanski ladijski register sme spoznati ladjo za sposobno pluti izjemoma na eno ali več določenih potovanj, ki presegajo meje plovbe, v katerih ima sicer pravico pluti, če s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za ta potovanja.

Za plovbo v ožjih ali širših mejah po prvem in drugem odstavku tega člena je mogoče postaviti pogoj, da vkrca ladja manj potnikov ali naloži manjšo količino tovora, kot pa je določeno število potnikov oziroma dovoljena količina tovora, ter druge pogoje, s katerimi se zavaruje njena plovba.

53. člen

Jugoslovanski ladijski register sme spoznati ladjo, ki ni potniška, za sposobno, da v mejah obalnega morja Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma v mejah notranjih plovnih poti Socialistične federativne republike Jugoslavije prevaža potnike na enem ali več potovanjih ali določen čas, če je bila njena sposobnost za plovbo ugotovljena po tem zakonu in je bilo s pregledom ugotovljeno, da ladja izpolnjuje pogoje za tak prevoz potnikov.

54. člen

Jugoslovanski ladijski register sme morsko ladjo, za katero ne veljajo določbe mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju ali mednarodne konvencije o tovornih črtah, ki pa pomeni nov tip ladje, oprostiti izpolnitve posameznih zahtev iz tehničnih pravil oziroma ji dovoliti določena potovanja za poskušnjo, čeprav ne zadovoljuje posameznih zahtev iz tehničnih pravil, če s pregledom ugotovi, da je bila ladja pri poskusih sposobna za plovbo.

55. člen

Ladja sme prevažati le določeno število potnikov; njihovo število in prostor zanje na ladji se določita po predpisanih pogojih, plovbnih lastnostih ladje, površini, ki je na voljo za potnike, po napravah in opremi, ki so namenjene za potnike, in po higienskih razmerah.

Dovoljeno število potnikov in njihov prostor na ladji določajo tehnična pravila.

56. člen

Tovor na ladji mora biti razporejen tako, da zagotavlja njene plovbne lastnosti in da ne povzroča čezmerne obremenitve konstrukcijskih delov ladje v različnih okoliščinah.

Tovor na ladji mora biti naložen v mejah njene dovoljene obremenitve in v skladu s tehničnimi pravili, zložen, razporejen in zavarovan pa mora biti tako, da se v nobenih okoliščinah, ki utegnejo nastati med plovbo, ne more toliko premakniti, da bi to lahko ogrožalo varnost ladje, ljudi, tovora in okolja.

Največjo dovoljeno obremenitev ladje in razporeditev tovora določajo tehnična pravila.

57. člen

Določbe tega zakona o ugotovitvi sposobnosti za plovbo, ki se nanašajo na ladje notranje plovbe (členi 41 do 56), veljajo tudi za brodove, kadar ti po svojih dimenzijah ustrezajo dimenzijam ladij notranje plovbe.

2. Izmeritev ladij

58. člen

Izmeritev morske ladje se opravi, da se ugotovi njena brutoregistrska in netoregistrska tonaža oziroma njena bruto in neto tonaža.

Z izmeritvijo ladje notranje plovbe se ugotovijo največji dovoljeni spodriv ter spodrivi za določene vodne črte, z izmeritvijo tovorne ladje notranje plovbe pa tudi nosilnost ladje odvisno od njenega ugreza.

59. člen

Izmeritev ladij opravlja Jugoslovanski ladijski register.

Za izmeritev ladij in čolnov veljajo tehnična pravila Jugoslovanskega ladijskega registra.

60. člen

Po določbah tega zakona je izmeritev obvezna za jugoslovansko ladjo ter za tujo ladjo, ki mora v jugoslovanski luki oziroma v jugoslovanskem pristanišču plačati pristojbino, ki se odmerja po registrski tonaži, tonaži oziroma največjem dovoljenem spodrivu ladje, če nima izmeritvenega spričevala ali nima izmeritvenega spričevala, ki se priznava v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Tuje spričevalo o izmeritvi tuje ladje se priznava v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pod pogojem, da je bila ladja izmerjena po izmeritvenem sistemu, ki se bistveno ne razlikuje od izmeritvenega sistema, kakršen velja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

61. člen

Izmeritev ladje, ki jo jugoslovanska ladjedelnica gradi za tujega naročnika, je mogoče opraviti po določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, če tuji naročnik to zahteva.

Na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma na zahtevo lastnika jugoslovanske ladje ter lastnika tuje ladje je izmeritev ladje mogoče opraviti tudi po izmeritvenem sistemu, predvidenem v tujih predpisih.

62. člen

Če se jugoslovanska ladja gradi ali kupuje v tujini ali če se v tujini predeluje tako, da mora biti po določbah tega zakona znova izmerjena, se sme takšna ladja po potrebi izmeriti v državi, v kateri se kupuje oziroma predeluje.

V primeru iz prvega odstavka tega člena sme Jugoslovanski ladijski register na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z ladjo, ali na zahtevo lastnika ladjo izmeriti tudi v tujini po določbah tega zakona.

63. člen

Izmeritev jugoslovanske ladje, grajene v tujini za jugoslovanskega naročnika, ali kupljene ali predelane v tujini, ter tuje ladje, ki jo je po določbah tega zakona treba izmeriti, se opravi takoj, ko ladja prispe v prvo jugoslovansko luko oziroma pristanišče.

Prvi odstavek tega člena ne velja za jugoslovansko ladjo, ki je bila po določbah tega zakona že izmerjena v tujini (drugi odstavek 62. člena).

64. člen

Prošnjo za izmeritev jugoslovanske ladje mora vložiti imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik.

Prošnjo za izmeritev jugoslovanske ladje, ki jo gradi jugoslovanska ali tuja ladjedelnica, je treba vložiti takoj, ko so na ladji vgrajeni opločje, krovi in pregraje.

65. člen

Ponovna izmeritev jugoslovanske ladje se opravi:

1)

če sledijo po izmeritvi na ladji kakšne predelave, zaradi katerih se pri morski ladji spremeni njena brutoregistrska ali neto registrska tonaža oziroma bruto ali neto tonaža oziroma pri ladji notranje plovbe največji dovoljeni spodriv za ustrezni ugrez ali največja nosilnost;

2)

če se dvomi o pravilnosti že opravljene izmeritve;

3)

če se ladja notranje plovbe vpisuje v vpisnik morskih ladij oziroma če se morska ladja vpisuje v vpisnik ladij notranje plovbe.

Pri ponovni izmeritvi po l. točki prvega odstavka tega člena odloči Jugoslovanski ladijski register odvisno od predelav na ladji, ali mora biti ponovna izmeritev popolna ali delna.

Prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz l. točke prvega odstavka tega člena je treba vložiti, preden je končana predelava ladje.

Prošnjo za ponovno izmeritev iz 1. točke prvega odstavka tega člena, preden je končana predelava, je treba vložiti tudi za tujo ladjo, ki mora biti po določbah tega zakona izmerjena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če tujo ladjo predeluje jugoslovanska ladjedelnica.

Prošnjo za ponovno izmeritev ladje v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena vložijo osebe iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa lahko vloži poleg oseb iz prvega odstavka 64. člena tega zakona tudi podjetje ali druga družbena pravna oseba oziroma organ, ki ima pravico zaračunavati pristojbino po registrski tonaži oziroma tonaži ali spodrivu ladje.

Ni dovoljeno, da bi ponovno izmeritev ladje po 2. točki prvega odstavka tega člena opravljale osebe, ki so opravile prejšnjo izmeritev, za katero je nastal dvom, da ni bila pravilna.

3. Ladijske listine in knjige

a)

Skupne določbe

66. člen

Ladijske listine, ki jih morajo imeti ladje, so dokaz za istovetnost, sposobnost za plovbo in druge lastnosti ladje.

V ladijske knjige, ki jih morajo voditi ladje, se vpisujejo podatki o pomembnejših dogodkih na ladji in o opravljenih dejanjih na njej.

67. člen

Ladijske listine in knjige, ki so določene s tem zakonom, morajo biti sestavljene v enem izmed jezikov narodov Jugoslavije, mednarodno spričevalo o tovorni črti (7. točka 74. člena), mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnitve določb o tovorni črti (75. člen), potrdilo o sposobnosti morske ladje za nakladanje sipkega tovora (87. člen), mednarodno izmeritveno spričevalo (79. člen), potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem (81. člen), in mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem (97. člen) pa tudi v angleškem jeziku.

Spričevala morskih ladij o njihovi sposobnosti za plovbo (74. člen), spričevalo o oprostitvi (75. člen), začasno spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo (76. člen), spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno vožnjo (78. člen), izmeritveno spričevalo (79. člen), register tovorne naprave (80. člen), knjigo stabilnosti (86. člen), potrdilo o sposobnosti ladje za nakladanje hlajenega tovora (87. člen), potrdilo o sposobnosti ladje za nakladanje nevarnega tovora (87. člen), zbirko listin o varnosti jedrskih naprav na ladji (88. člen), priročnik za ravnanje z jedrsko napravo (89. člen), knjigo pregleda in nadzorstva (91. člen), spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem (97. člen) in knjigo o oljih (97. člen) je treba na zahtevo ladjarja sestaviti tudi v angleškem jeziku.

Ladijsko spričevalo (99. člen) mora biti sestavljeno tudi v francoskem in ruskem jeziku.

Seznam posadke ladje notranje plovbe (110. člen), začasno spričevalo o sposobnosti ladje notranje plovbe za plovbo (102. člen), spričevalo o sposobnosti ladje notranje plovbe za poskusno vožnjo (110. člen), izmeritveno spričevalo (100. člen), register tovorne naprave ladje notranje plovbe (110. člen), knjigo stabilnosti (l05. člen), knjigo pregleda in nadzorstva ladje notranje plovbe (110. člen) in knjigo o oljih (108. člen) je treba na zahtevo ladjarja sestaviti tudi v francoskem in ruskem jeziku.

68. člen

S tem zakonom predpisane ladijske listine in knjige morajo biti na ladji.

Ladijske listine in knjige je treba na zahtevo pokazati upravnim organom, pristojnim za varnost plovbe, in drugim pooblaščenim organom ter diplomatskim ali konzularnim predstavništvom Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Ne glede na prvi odstavek tega člena ladijskih listin in knjig ladij notranje plovbe brez posadke ni treba imeti na ladji, temveč jih mora hraniti imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik.

Prepis potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, mora biti pri upravnem organu, pri katerem je vpisana ladja.

69. člen

Ladijske listine tujih ladij, izdane po nacionalnem zakonu ladje, se praviloma priznavajo ob vzajemnosti.

b)

Listine in knjige morskih ladij

70. člen

Morska ladja, vpisana v vpisnik trgovskih morskih ladij, vpisnik ribiških morskih ladij in vpisnik javnih morskih ladij, dobi vpisni list.

Z vpisnim listom se dokazuje jugoslovanska državna pripadnost ladje, z navedbo, da ima ladja pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije, njen namen in meje plovbe.

Vpisni list vsebuje vse vpise iz vložka glavne knjige vpisnika ladij, v katerega je ladja vpisana.

Če se vsebina vpisnega lista glede vpisanih pravic na ladji ne ujema z vsebino vpisnika ladij, velja tisto, kar je vpisano v vpisnik ladij.

Vpisni list izda organ, ki je ladjo vpisal v vpisnik.

71. člen

Organ, ki je izdal vpisni list, mora po uradni dolžnosti vpisati vpise iz 70. člena tega zakona v vpisni list ladje.

Če morska ladja ni v kraju, kjer se vodi vpisnik ladij, v katerega je vpisana, mora za vpis podatkov v vpisni list zaprositi pristojni organ kraja, kjer je; če je ladja v tujini, pa diplomatsko ali konzularno predstavništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zaprosilo diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu se lahko pošlje tudi telegramsko, če stranka to zahteva in založi stroške za telegrafsko zaprosilo v višini, ki jo določi pristojni organ.

Če morska ladja spremeni ime, luko vpisa, tonažo, vrsto pogona ali razpoznavno znamenje, ji je treba zamenjati tudi vpisni list

72. člen

Začasni plovbni list dobi v tujini kupljena morska ladja, ki še nima vpisnega lista, ter ladja, ki je v tujini, pa je izgubila vpisni list.

Ladja, ki še ni vpisana v jugoslovanski vpisnik ladij, pridobi z začasnim plovbnim listom jugoslovansko državno pripadnost ter pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Začasni plovbni list velja najdalje eno leto od izdaje, vendar neha veljati tudi prej, in sicer takrat, ko ladja prispe v prvo jugoslovansko luko.

Začasni plovbni list izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

73. člen

Morska ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, in druga morska ladja, ki ima posadko vkrcano na podlagi predpisane listine za vkrcanje, morata imeti seznam posadke.

S seznamom posadke se ugotavlja, kdo je na ladjo vkrcan kot član posadke, za katera dela in s kakšnimi kvalifikacijami.

Na seznamu posadke se potrjuje prihod ladje v luko in njen odhod iz luke.

Seznam posadke izda pristojni organ v republiki.

74. člen

Morska ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, dobi o tem ustrezna spričevala oziroma dodatke k spričevalom:

1)

spričevalo o varnosti potniške ladje ali spričevalo o varnosti jedrske potniške ladje - potniška morska ladja, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki v pomorskem prometu opravlja mednarodna potovanja;

2)

spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje - tovorna morska ladja s 500 BRT ali več, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

3)

spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji - tovorna morska ladja s 500 BRT ali več, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

4)

spričevalo o varnosti radijske telegrafske naprave na tovorni ladji - tovorna morska ladja s 1.600 BRT ali več, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

5)

spričevalo o varnosti radijske telefonske naprave na tovorni ladji - tovorna morska ladja s 300 BRT ali več, vendar manj kot 1.600 BRT, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja, nima pa radijske telegrafske naprave;

6)

spričevalo o varnosti jedrske tovorne ladje - jedrska tovorna ladja, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

7)

mednarodno spričevalo o tovorni črti - potniška ali tovorna morska ladja, dolga 24 metrov ali več, za katero je bil gredelj položen dne 25. januarja 1969 ali po tem dnevu, ter potniška ali tovorna morska ladja s 150 BRT ali več, za katero je bil gredelj položen pred 25. januarjem 1969 in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

8)

spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo - potniška in tovorna morska ladja, ki v pomorskem prometu ne opravlja mednarodnih potovanj, ter ladja, ki opravlja takšna potovanja, vendar pa zanjo ne velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju;

9)

dodatek k spričevalu o varnosti konstrukcije tovorne ladje - morski tanker s 500 BRT ali več, za katerega velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

10)

dodatek k spričevalu o varnosti opreme na tovorni ladji - morski tanker s 500 BRT ali več, za katerega velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju in ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja.

75. člen

Spričevalo o oprostitvi oziroma mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti dobi morska ladja, za katero velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju oziroma mednarodna konvencija o tovornih črtah, in sicer:

1)

morska ladja, ki je bila spoznana za sposobno za mednarodna potovanja oziroma določena mednarodna potovanja, ko je bila po prvem odstavku 51. člena tega zakona oproščena izpolnjevanja posameznih določb ene ali druge konvencije;

2)

morska ladja, ki je bila spoznana za sposobno za določeno mednarodno potovanje, ko je bila po drugem odstavku 51. člena tega zakona oproščena izpolnjevanja posameznih določb ene ali druge konvencije.

76. člen

Začasno spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo mora imeti morska ladja, za katero ne velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju oziroma mednarodna konvencija o tovornih črtah, ki so ji po 52. členu tega zakona zožene meje plovbe, v katerih je smela pluti dotlej, ali za katero se ugotovi, da je sposobna za eno ali več določenih potovanj izven meja, v katerih je imela pravico pluti dotlej.

77. člen

Začasno spričevalo o sposobnosti tovorne ladje za prevažanje potnikov mora imeti morska tovorna ladja, za katero ne velja mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju ali mednarodna konvencija o tovornih črtah, za katero pa je bilo po 53. členu tega zakona ugotovljeno, da je sposobna v mejah obalnega morja Socialistične federativne republike Jugoslavije prevažati potnike na enem ali več potovanjih ali določen čas.

78. člen

Spričevalo o sposobnosti morske ladje za poskusno vožnjo mora imeti morska ladja, ki namerava na poskusno vožnjo.

79. člen

Morska ladja mora imeti izmeritveno spričevalo.

Morska ladja, dolga 24 m in več, za katero velja mednarodna konvencija o izmeritvi ladij, ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja, mora imeti mednarodno izmeritveno spričevalo.

Z izmeritvenim spričevalom in mednarodnim izmeritvenim spričevalom se dokazuje brutoregistrska in netoregistrska tonaža ladje oziroma bruto in neto tonaža ladje.

Izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo neha veljati, če se morski ladji zaradi predelav spremeni brutoreigstrska ali netoregistrska tonaža oziroma bruto ali neto tonaža.

Če je jugoslovansko morsko ladjo izmeril v tujini tuji organ oziroma ustanova, neha izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo, ki ga je izdal ta organ oziroma ustanova, veljati, ko morska ladja prispe v prvo jugoslovansko luko.

Ne glede na peti odstavek tega člena se sme jugoslovanski morski ladji, ki ima tuje izmeritveno spričevalo oziroma mednarodno izmeritveno spričevalo, dovoliti, da eno leto po prihodu v prvo jugoslovansko luko še uporablja to spričevalo, če je bila izmerjena po sistemu, ki se ne razlikuje bistveno od izmeritvenega sistema po tehničnih pravilih Jugoslovanskega ladijskega registra.

80. člen

Morska ladja, ki je opremljena z napravami za nakladanje in razkladanje tovora, mora imeti register tovorne naprave.

Sestavni del registra tovorne naprave so potrdila o preizkusih nakladalnih in razkladalnih naprav ter njihove opreme.

81. člen

Ladja, ki prevaža več kot 2.000 ton olja kot tovor v razsutem stanju, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem.

S potrdilom iz prvega odstavka tega člena se dokazuje, da ima ladja veljavno zavarovanje ali drugo finančno poroštvo za svojo omejeno odgovornost v znesku, določenem po 842. členu tega zakona.

Potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo zaradi onesnaženja z oljem izda pristojni republiški organ za pomorstvo.

82. člen

Morska ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, pa so se na njej zaredili glodalci (miši in podgane), mora imeti spričevalo o deratizaciji.

S tem spričevalom se ugotavlja, da je bila na ladji uspešno opravljena deratizacija.

Morska ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, pa na njej ni glodalcev, mora imeti spričevalo, da je oproščena deratizacije. Z njim dokazuje, da na ladji ni glodalcev in da je za čas, določen v spričevalu oproščena ponovne deratizacije.

Spričevalo o deratizaciji in spričevalo o oprostitvi deratizacije izda pristojni organ v republiki.

83. člen

Spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, izdano potniški ladji, spričevalo o varnosti potniške ladje, spričevalo o varnosti jedrske potniške ladje, spričevalo o varnosti jedrske tovorne ladje, spričevalo o varnosti radijske telegrafske naprave na tovorni ladji in spričevalo o varnosti radijske telefonske naprave na tovorni ladji velja največ eno leto.

Spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji velja dve leti, vendar je treba, ko poteče eno leto, odkar je bilo izdano, opraviti kontrolni pregled ladje.

Spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, izdano tovorni ladji, spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje, mednarodno spričevalo o tovorni črti in mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti velja štiri ali največ pet let ustrezno tehničnim pravilom Jugoslovanskega ladijskega registra, vendar je treba v obsegu in rokih znotraj časa, za katerega velja spričevalo, opravljati kontrolne preglede ladje.

Veljavnost spričeval iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, razen mednarodnega spričevala o tovorni črti, spričevala o varnosti konstrukcije tovorne ladje, izdanega za pet let, mednarodnega spričevala o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti, spričevala o varnosti jedrske potniške ladje in spričevala o varnosti jedrske tovorne ladje, je dovoljeno na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z ladjo, ladjarja ali ladijskega poveljnika brez pregleda podaljšati največ za 30 dni.

Izjemoma je dovoljeno največ za pet mesecev podaljšati veljavnost:

1)

spričevala o varnosti konstrukcije tovorne ladje, izdanega za štiri leta, spričevala o varnosti opreme na tovorni ladji, spričevala o varnosti radijske telegrafske naprave na tovorni ladji in spričevala o varnosti radijske telefonske naprave na tovorni ladji, če je ladja na poti izven obalnega morja Socialistične federativne republike Jugoslavije; vendar pa tako podaljšanje izgubi veljavo, brž ko ladja prispe v prvo jugoslovansko luko ali v katerokoli drugo luko v kateri mora biti pregledana;

2)

mednarodnega spričevala o tovorni črti in mednarodnega spričevala o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti, če ladji po njenem rednem pregledu, ki je bil opravljen, preden je nehalo veljati prvotno izdano prvo ali drugo spričevalo, ni mogoče izdati novega spričevala.

Veljavnost spričevala o oprostitvi traja najdalj do poteka veljavnosti ustreznega spričevala o varnosti. Če je mednarodno spričevalo o oprostitvi oziroma mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti izdano za eno določeno potovanje, velja samo za to potovanje.

Veljavnost dodatka k spričevalu o varnosti konstrukcije tovorne ladje in dodatka k spričevalu o varnosti opreme na tovorni ladji traja najdalj do poteka veljavnosti ustreznega spričevala o varnosti.

Začasno spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo velja toliko časa, kolikor je na njem navedeno, ali za eno ali več določenih potovanj, vendar najdalj eno leto od zadnjega pregleda vse ladje.

Začasno spričevalo o sposobnosti tovorne morske ladje za prevoz potnikov velja toliko časa, kolikor je navedeno na njem, vendar najdalj do poteka veljavnosti spričevala o sposobnosti ladje za plovbo.

Spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno vožnjo velja 30 dni od dneva, ko je bilo izdano.

Veljavnost registra tovorne naprave je treba potrditi letno s kontrolnim pregledom, obnoviti pa vsako četrto leto ali najdalj peto leto z rednim pregledom.

Potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za premoženjsko odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, velja toliko časa, kolikor je na njem navedeno, vendar najdalj do poteka veljavnosti sklenjenega zavarovanja ali dane garancije.

84. člen

Morski ladji, za katero velja mednarodna konvencija o tovornih črtah, opravlja pa mednarodna potovanja med jugoslovanskimi lukami in bližnjimi lukami sosednih držav Socialistične federativne republike Jugoslavije, izda Jugoslovanski ladijski register - če se zdi po sporazumu med vladama držav, v katerih so take luke, glede na njihovo naravno zavarovanost ali pogoje za plovbo med njimi neopravičeno ali neizvedljivo, da bi za ladjo, ki opravlja takšna potovanja, veljale določbe omenjene konvencije - ustrezno listino, s katero določi, katere njene določbe zanjo ne veljajo.

85. člen

Spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, spričevalo o varnosti potniške ladje, spričevalo o varnosti jedrske potniške ladje in spričevalo o varnosti jedrske tovorne ladje izgubijo veljavnost, če jim poteče rok ali če ladja ni bila na kontrolnem pregledu, in tedaj, če katerikoli del ladje pretrpi havarijo, če se na kateremkoli njenem delu odkrijejo kakšne napake, ki bistveno vplivajo na njeno sposobnost za plovbo, ali če se na kateremkoli delu ladje opravljajo popravila, obnova ali predelave.

Spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje, spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji, izmeritveno spričevalo, mednarodno izmeritveno spričevalo, spričevalo o varnosti radijske telegrafske naprave na tovorni ladji, spričevalo o varnosti radijske telefonske naprave na tovorni ladji, mednarodno spričevalo o tovorni črti in mednarodno spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja določb o tovorni črti izgubijo veljavnost tudi tedaj, če ladja pretrpi havarijo na tistem svojem delu, na katerega se nanaša spričevalo, ali če se odkrijejo kakšne napake na tem delu ladje ali opravijo na njem večja popravila, obnova ali predelave.

86. člen

Morska ladja, dolga 24 metrov ali več, in potniška morska ladja morata imeti knjigo stabilnosti.

87. člen

Potrdilo, da je sposobna za nakladanje sipkega tovora, in potrdilo, da je sposobna za nakladanje hlajenega tovora, mora imeti vsaka morska ladja, ki prevaža sipek oziroma hlajen tovor, potrdilo, da je sposobna za nakladanje nevarnega tovora, pa tista morska ladja, ki prevaža takšen nevaren tovor, da so zanj predpisani posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati.

V potrdilih iz prvega odstavka tega člena mora biti potrjeno, da ladja izpolnjuje pogoje, predpisane za prevoz sipkega, nevarnega ali hlajenega tovora za zavarovanje ladje, ljudi na njej ter tovora in okolja.

88. člen

Vsaka jedrska morska ladja mora imeti zbirko listin o varnosti jedrskih naprav na ladji.

Z zbirko listin o varnosti jedrskih naprav na ladji se dokazuje, da ladja ne oddaja pri plovbi ali v luki nikakršnih nedovoljenih sevanj, ki bi bila nevarna za posadko, potnike ali prebivalstvo, plovne poti, hrano in zaloge vode.

Zbirko listin o varnosti jedrskih naprav na ladji izda proizvajalec zadevne jedrske naprave.

Zbirko listin iz tega člena overi Jugoslovanski ladijski register. Z overitvijo potrdi, da so podatki v listini resnični.

89. člen

Vsaka jedrska morska ladja mora imeti priročnik za ravnanje z jedrskimi napravami.

Priročnik za ravnanje z jedrskimi napravami vsebuje podatke in navodila o vseh vprašanjih v zvezi z ravnanjem z jedrskimi napravami, ki so potrebna osebju pri opravljanju njegovih dolžnosti.

Priročnik za ravnanje z jedrskimi napravami sestavi proizvajalec zadevne jedrske naprave.

Priročnik iz prvega odstavka tega člena overi Jugoslovanski ladijski register. Z overitvijo potrdi, da so podatki v priročniku resnični, navodila pa pravilna.

90. člen

Morska ladja, ki ima posadko, mora imeti:

1)

spričevalo o upoštevanju predpisanih ukrepov in normativov za varstvo pri delu na ladji;

2)

potrdilo o periodičnih preizkusih kemične in biološke škodljivosti ter mikroklime na delovnih mestih in v delovnih prostorih na ladji;

3)

potrdilo o periodičnem preizkusu brezhibnosti žerjava oziroma dvigalne naprave, ki se uporablja za dela na ladji;

4)

potrdilo o opremljenosti ladje s sredstvi za osebno in kolektivno varstvo članov posadke in varstvo ladje pred vojnimi učinki.

Listine iz l. in 2. točke prvega odstavka tega člena mora imeti tudi vsaka morska ladja brez posadke.

Z listinami iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se potrjuje, da so bili storjeni predpisani ukrepi in upoštevani normativi za varstvo pri delu na ladji v skladu s predpisi o varstvu pri delu na ladji in tehničnimi pravili, z listino iz 4. točke prvega odstavka tega člena pa, da je ladja opremljena s sredstvi za osebno in kolektivno varstvo članov posadke in varstvo ladje pred vojnimi učinki.

Veljavnost listin iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena določajo predpisi o varstvu pri delu na ladji in tehnična pravila, listini iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena pa veljata dve leti pod pogojem, da se po enem letu, odkar sta bili izdani, opravi kontrolni pregled ladje.

91. člen

Morska ladja mora imeti knjigo pregleda in nadzorstva.

V knjigo pregleda in nadzorstva vpisuje Jugoslovanski ladijski register, ko opravlja tehnično nadzorstvo nad ladjo ali pristojni organ v republiki, ko opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad ladjo, podatke o opravljenem tehničnem oziroma inšpekcijskem nadzorstvu; pri tem navede, kakšne napake ali pomanjkljivosti je ugotovil in kaj je naložil, da se odpravijo.

92. člen

Morska ladja nad 50 BRT in morska ladja, ki ima pogonsko strojno napravo z močjo na osi 110 kW in več, morata ne glede na tonažo voditi ladijski dnevnik.

93. člen

Morska ladja na mehanični pogon nad 50 BRT, ki ima pogonsko strojno napravo z močjo na osi 110 kW in več, mora voditi strojni dnevnik.

94. člen

Morska ladja v dolgi plovbi ali veliki obalni plovbi ter druga morska ladja nad 400 BRT mora voditi zdravstveni dnevnik.

95. člen

Morska ladja in morski čoln, ki morata imeti radijsko napravo, morata voditi radijski dnevnik.

Ne glede na prvi odstavek tega člena ni treba voditi radijskega dnevnika morskemu reševalnemu čolnu, ki je pritiklina ladje.

96. člen

Morska ladja nad 100 BRT, ki prevaža tovor, mora voditi knjigo tovora.

97. člen

Morska ladja dobi zaradi varstva okolja tele ustrezne listine:

1)

mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem - morski tanker s 150 BRT in več ter morska ladja s 500 BRT in več, ki ni tanker, za katera velja mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki opravljata v pomorskem prometu mednarodna potovanja;

2)

spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem:

-

morski tanker s 150 BRT in več ter morska ladja s 400 BRT in več, ki ni tanker, kot pogonsko gorivo pa uporablja olje, ki v pomorskem prometu ne opravljata mednarodnih potovanj;

-

morski tanker z manj kot 150 BRT;

-

morska ladja z več kot 50 BRT, toda manj kot 400 BRT, ki ni tanker, kot pogonsko gorivo pa uporablja olje;

-

morska ladja, ki ima pogonski stroj z močjo na osi 110 kW in več, ne glede na tonažo, če kot pogonsko gorivo uporablja olje;

-

morski tanker z 250 BRT in več, za katerega velja mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki opravlja v pomorskem prometu mednarodna potovanja na relacijah daljših od 50 navtičnih milj, ki ne trajajo dlje kot 72 ur;

-

morska ladja s 500 BRT in več, ki ni tanker, za katero velja mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki v pomorskem prometu opravlja mednarodna potovanja izključno v posebnih območjih, določenih z navedeno konvencijo;

3)

knjigo o oljih, I. del (postopki v strojnici) - vsak morski tanker, morska ladja s 50 BRT in več ter morska ladja, ki ima pogonski stroj z močjo na osi 110 kW in več, ne glede na tonažo, ki kot pogonsko gorivo uporabljata olje;

4)

knjigo o oljih, II. del (postopki s tovorom in balastom) - vsak morski tanker.

Listine iz 1. in 2. točke tega člena veljajo najdalj pet let pod pogojem, da se v času veljavnosti spričeval opravljajo kontrolni pregledi v predpisanem obsegu in rokih.

98. člen

Spričevala iz 74., 75., 76., 77., 78., 79. in 97. člena tega zakona, register tovorne naprave s potrdili iz 80. člena, potrdila iz 87. člena in listine iz 90. člena tega zakona izda Jugoslovanski ladijski register, knjigi iz 86. in 91. člena tega zakona pa potrdi Jugoslovanski ladijski register.

c)

Listine in knjige ladij notranje plovbe

99. člen

Ladja notranje plovbe mora imeti ladijsko spričevalo.

Ladijsko spričevalo vsebuje vse podatke iz vložka glavne knjige vpisnika ladij, v katerega je ladja notranje plovbe vpisana, podatke o njenih tehničnih lastnostih in opremi ter podatke o opravljenih pregledih.

Z ladijskim spričevalom se dokazujejo: jugoslovanska državna pripadnost ladje notranje plovbe, pravica in dolžnost, da izobeša zastavo trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije, vrsta in namen ladje, njena sposobnost za plovbo, plovno omrežje, na katerem ima pravico pluti, ter število potnikov in količina tovora, ki jih sme ladja prevažati.

Ladijsko spričevalo izda pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Ladijsko spričevalo se izda na podlagi potrdila o sposobnosti ladje za notranjo plovbo, ki ga izda Jugoslovanski ladijski register.

Namesto ladijskega spričevala ima lahko ladja notranje plovbe brez posadke na ladijskem trupu ali na plošči ali tabli, ki je stalno pritrjena na trupu, napis z glavnimi podatki iz ladijskega spričevala.

100. člen

Ladja notranje plovbe mora imeti izmeritveno spričevalo.

Z izmeritvenim spričevalom se dokazuje pri ladji notranje plovbe, namenjeni za prevoz tovora, spodriv za vsak centimeter ugreza, pri drugih ladjah notranje plovbe pa spodriv pri največjem dovoljenem ugrezu in pri ugrezu prazne ladje ter njen prosti bok.

Izmeritveno spričevalo neha veljati, če se zaradi popravil na ladji notranje plovbe spremeni njen spodriv.

Izmeritveno spričevalo velja za tovorne ladje deset let, za druge ladje pa 15 let, šteto od dne, ko je bilo izdano. Veljavnost izmeritvenega spričevala se podaljša še za nadaljnjih deset oziroma 15 let, če se ugotovi, da podatki o spodrivu ali nosilnosti ustrezajo stanju na ladji.

Peti in šesti odstavek 79. člena tega zakona veljata tudi za izmeritveno spričevalo ladje notranje plovbe.

Namesto izmeritvenega spričevala ima lahko ladja brez posadke na ladijskem trupu ali na plošči ali tabli, ki je stalno pritrjena na trupu napis; ta mora vsebovati tablico nakladanja iz spričevala s fotokopijo ali overjeno kopijo tega spričevala, ki je na ladji ali na vlačilcu oziroma potiskovalcu.

101. člen

Ladijsko spričevalo o sposobnosti ladje za notranjo plovbo velja do roka, ki je v njem naveden; podaljšati ga je mogoče največ za 90 dni.

Glede trajanja veljavnosti začasnega spričevala o sposobnosti ladje za notranjo plovbo, začasnega spričevala o sposobnosti ladje notranje plovbe za prevoz potnikov, spričevala o sposobnosti ladje notranje plovbe za poskusno vožnjo in registra tovorne naprave veljajo določbe osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 83. člena tega zakona.

102. člen

Začasno spričevalo o sposobnosti za plovbo mora imeti ladja notranje plovbe, ki se ji po določbah 52. člena tega zakona zožujejo meje plovbe, v katerih je dotlej lahko plula, ali za katero se ugotovi, da je sposobna prevzeti eno ali več določenih potovanj izven meja plovbe, v katerih je imela pravico pluti.

103. člen

Začasno spričevalo o sposobnosti za prevoz potnikov mora imeti ladja notranje plovbe, ki ni potniška ladja, za katero se po 53. členu tega zakona ugotovi, da je sposobna prevažati potnike na določenih notranjih plovnih poteh ali na določenih krajih na teh poteh, na enem ali več določenih potovanj, ali pa določen čas.

104. člen

Ladja notranje plovbe, ki ima radijsko napravo mora imeti spričevalo o varnosti radijske naprave.

105. člen

Potniška ladja notranje plovbe, ki ima lastno pogonsko strojno napravo, mora imeti knjigo stabilnosti.

106. člen

Ladja notranje plovbe, ki ima lastno pogonsko strojno napravo, mora voditi ladijski dnevnik.

107. člen

Ladja notranje plovbe, ki spodriva nad 50 ton in ima posadko, mora voditi zdravstveni dnevnik.

108. člen

Knjigo o oljih morata imeti ladja notranje plovbe, ki prevaža olja, in ladja notranje plovbe, ki uporablja tekoče olje.

109. člen

Določba 87. člena tega zakona o potrdilu, da je ladja sposobna za nakladanje nevarnega tovora, in o potrdilu, da je ladja sposobna za nakladanje hlajenega tovora, velja tudi za ladje notranje plovbe.

110. člen

Za ladje notranje plovbe veljajo glede ladijskih listin in knjig določbe 72. člena, prvega, drugega in četrtega odstavka 73. člena ter 78., 80., 82., 90., 91., in 95. člena tega zakona; listine iz 73. in 82. člena tega zakona izda pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

S seznamom posadke ladje notranje plovbe se ugotavlja tudi, kateri družinski člani članov posadke ladje notranje plovbe so vkrcani na to ladjo.

Listine iz 100., 102., 103. in 104. člena tega zakona izda, knjigo stabilnosti iz 105. člena tega zakona pa potrdi Jugoslovanski ladijski register.

Glede izdajanja oziroma potrjevanja listin za ladje notranje plovbe veljajo določbe 98. člena tega zakona.

d)

Listine o sposobnosti čolnov

111. člen

Listine o sposobnosti čolna za plovbo, ki jih izdajo tuje države, se priznavajo ob vzajemnosti.

Če pripada čoln, ki ni evidentiran na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, tujemu državljanu, ki nima začasnega prebivališča v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, čoln pa nima listine o sposobnosti za plovbo, mu pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini prepove plovbo, dokler ni s pregledom ugotovljena njegova sposobnost.

Drugi odstavek tega člena velja tudi za čolne, katerih stanje očitno ne ustreza veljavni listini o njihovi sposobnosti za plovbo.

Ko je čoln po drugem odstavku tega člena pregledan, dobi listino o sposobnosti za plovbo.

VI. poglavje

LADIJSKA POSADKA

1. Skupne določbe

112. člen

Ladijsko posadko sestavljajo osebe, ki so vkrcane na ladjo za dela na njej in vpisane v seznam posadke.

113. člen

Za opravljanje del, s katerimi se zagotavlja plovba, mora imeti ladja ustrezno število članov posadke s predpisano strokovno izobrazbo.

114. člen

Član posadke ladje jugoslovanske trgovske mornarice, ki opravlja dela, s katerimi se zagotavlja plovba, je lahko tisti, ki si je pridobil ustrezen naziv in ima za opravljanje del takšnega naziva na ladji ustrezno pooblastilo, ter pripravnik za pridobitev naziva.

Nazivi članov posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice se pridobivajo z ustreznim izpitom za določen naziv.

Strokovni del izpitnega programa za nazive članov posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice je enoten za vso državo, in se določi z dogovorom pristojnih organov federacije, republik in avtonomnih pokrajin.

Poleg pooblastila za opravljanje del ustreznega naziva iz drugega odstavka tega člena lahko pridobijo člani posadke tudi posebna pooblastila.

Posebna pooblastila iz četrtega odstavka tega člena se pridobijo z ustreznim izpitom.

Pooblastilo za dela na ladji lahko dobi le tisti, ki je telesno in duševno zmožen opravljati dela na ladji; to se ugotovi z zdravniškim pregledom, kontrolira pa s periodičnimi pregledi.

115. člen

Član posadke mora opravljati dela na ladji v skladu s svojimi dolžnostmi, ki jih predpisujejo zakon in pravila navigacije, in sicer tako, da ne ogroža varnosti prometa in ne poškoduje ladje ali tovora na njej ter da ne ogroža varnosti potnikov na ladji ali drugih članov posadke ali okolja zaradi onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi (z oljem, odpadki tekočih goriv in njihovimi mešanicami, z odplakami in drugimi odpadnimi snovmi ter radioaktivnimi in podobnimi odpadki) z ladje.

116. člen

Dokler je na straži, član posadke ne sme zapustiti svojega mesta in prostora, v katerem opravlja stražo, če mu tega ne dovoli dežurni oficir.

Oficirji straže med stražo ne smejo zapustiti svojega mesta.

Dokler je morska ladja na sidrišču, je stalna straža v izmenah obvezna na mostu in v strojnici.

117. člen

Ladja notranje plovbe, ki stoji na plovni poti, mora imeti ves čas pripravljeno stražo.

Ladja notranje plovbe, ki stoji izven plovne poti ali je privezana k obrežju, ni dolžna imeti straže, razen če zahtevajo to krajevne okoliščine ali če to predpiše pristojni organ.

118. člen

V predelih, kjer je promet zelo gost, pri omejeni vidljivosti ter v vseh drugih nevarnih plovbnih situacijah mora biti, kadar se uporablja naprava za avtomatsko krmarjenje, zagotovljeno, da lahko prevzameta krmarjenje neposredno dežurni oficir in krmar.

Prehod z avtomatskega na ročno krmarjenje in obratno mora izvesti osebno dežurni oficir straže na mostu.

119. člen

Kot član posadke se sme vkrcati na morsko ladjo samo tisti, ki ima pomorsko knjižico ali dovoljenje za vkrcanje, na ladjo notranje plovbe pa samo tisti, ki ima brodarsko knjižico ali dovoljenje za vkrcanje.

Pomorska oziroma brodarska knjižica je listina, s katero član posadke dokazuje svojo strokovno izobrazbo, zdravstveno stanje, kot kaj se je vkrcal na ladjo, ter koliko časa je na ladji zaposlen.

Pomorska knjižica, brodarska knjižica in dovoljenje za vkrcanje so osebne listine tistega, kateremu so izdane.

Pomorska knjižica oziroma brodarska knjižica, na kateri je vizum pristojnega organa za potovanje v tujino, je članu posadke tudi potna listina (potni list) in mu daje pravico biti član posadke na ladji, ki plove v tujino, potovati v tujino zaradi vkrcanja na ladjo ali se po izkrcanju z ladje v tujini vrniti v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

120. člen

Če se je član posadke morske ladje med delovnim razmerjem ali po prenehanju delovnega razmerja izkrcal z ladje izven luke, v kateri se je vkrcal, oziroma če ladjar izkrca člana posadke ladje notranje plovbe izven pristanišča, v katerem je ladjarjev sedež, mu mora ladjar preskrbeti vrnitev v luko, v kateri se je vkrcal, oziroma v pristanišče, v katerem je ladjarjev sedež; če je tako določeno v samoupravnem splošnem aktu, ki ureja medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, pa v kraj njegovega stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: povratno potovanje).

Če ladjar ne preskrbi članu ladijske posadke povratnega potovanja po prvem odstavku tega člena, mu preskrbi na ladjarjeve stroške povratno potovanje iz tujine diplomatsko ali konzularno predstavništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pa pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Prvi odstavek tega člena velja tudi za družinske člane izkrcanega člana posadke ladje notranje plovbe.

121. člen

Povratno potovanje člana posadke morske ladje gre na ladjarjeve stroške.

Ladjar ima pravico zahtevati povračilo vseh stroškov povratnega potovanja od člana posadke morske ladje, ki se je brez dovoljenja izkrcal z ladje in s tem po svoji krivdi razdrl delovno razmerje, ali se je izkrcal z morske ladje zaradi poškodbe ali bolezni, ki si jo je sam povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Stroški povratnega potovanja člana posadke morske ladje obsegajo stroške za stanovanje, hrano in prevoz člana posadke od njegovega izkrcanja z ladje do vrnitve v luko vkrcanja oziroma v kraj njegovega stalnega prebivališča.

Član posadke ladje notranje plovbe ima po samoupravnem splošnem aktu podjetja oziroma po pogodbi o zaposlitvi pravico do dnevnic in povračila za osebni prevoz od izkrcanja z ladje do vrnitve v pristanišče, kjer je ladjarjev sedež, oziroma do vrnitve v svoje stalno ali začasno prebivališče.

Četrti odstavek tega člena velja tudi za družinske člane izkrcanega člana posadke ladje notranje plovbe.

122. člen

Povratno potovanje velja za preskrbljeno tudi, če je članu posadke morske ladje preskrbljeno ustrezno delo na ladji, ki plove v luko, v kateri se je vkrcal, oziroma če je članu posadke ladje notranje plovbe preskrbljeno delo na ladji, ki plove v pristanišče v katerem je ladjarjev sedež.

V primeru iz prvega odstavka tega člena gre članu posadke povračilo za delo, ki ga je opravljal na morski ladji oziroma na ladji notranje plovbe.

123. člen

Določbe 120., 121. in 122. člena tega zakona veljajo tudi za tujce, ki so člani posadke jugoslovanske morske ladje.

Določbe 120., 121. in 122. člena tega zakona veljajo tudi za tujce, ki so člani posadke ladje notranje plovbe, če ravna njihova država enako z državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, vkrcanimi na ladjah njihove državne pripadnosti.

124. člen

V tujih lukah oziroma pristaniščih se sme član posadke morske ladje oziroma ladje notranje plovbe, ki je državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, obračati za varstvo svojih pravic in koristi iz delovnega razmerja le na diplomatska ali konzularna predstavništva Socialistične federativne republike Jugoslavije.

125. člen

Član ladijske posadke mora svojega neposrednega vodjo ali poveljnika ladje nemudoma obvestiti:

1)

o vsakem izrednem dogodku, ki bi utegnil ogrožati varnost ladje, potnikov, drugih oseb ali tovora na ladji ter onesnažiti okolje z nevarnimi in škodljivimi snovmi z ladje;

2)

kadar pri plovbi po plovnih poteh v obalnem morju Socialistične federativne republike Jugoslavije in po notranjih plovnih poteh opazi, da posamezni svetilniki in luči ne delujejo oziroma da označbe ali boje niso na svojem mestu.

Ob nevarnosti, brodolomu ali drugi havariji si morajo člani ladijske posadke prizadevati, da rešijo ladjo, potnike, druge ljudi na ladji in tovor ter da zavarujejo okolje, dokler jim poveljnik ladje ne ukaže, naj ladjo zapustijo.

126. člen

Ob brodolomu ali drugi havariji ladje je ladjar dolžan članu posadke povrniti škodo zaradi uničenih ali poškodovanih osebnih stvari na ladji in uničenih ali poškodovanih osebnih stvari njegovih vkrcanih družinskih članov na ladji notranje plovbe, ki jih določa samoupravni splošni akt podjetja ali druge družbene pravne osebe oziroma pogodba o zaposlitvi.

Član ladijske posadke, ki je v delovnem razmerju, ima po brodolomu najmanj še dva meseca pravico do osebnega dohodka, ustrezajočega povprečnemu osebnemu dohodku v zadnjih teh mesecih, če mu po samoupravnem splošnem aktu podjetja ali druge družbene pravne osebe ne pripada osebni dohodek za daljši čas.

Če je v primeru iz drugega odstavka tega člena član posadke tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ima pravico do nadomestila, ki ga določa pogodba o zaposlitvi - za vsak dan brezposelnosti kot posledice brodoloma, vendar največ za dva meseca od brodoloma.

Glede povratnega potovanja člana posadke morske ladje oziroma ladje notranje plovbe, ki je pretrpela brodolom, se uporabljajo določbe 120., 121. in 122. člena tega zakona.

127. člen

Za škodo nastalo zaradi telesne poškodbe ali smrti člana ladijske posadke, je odgovoren ladjar, če je telesna poškodba ali smrt nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero je ladjar odgovoren.

Ladjarjeva krivda se domneva, dokler se ne dokaže nasprotno, če je telesna poškodba ali smrt člana posadke neposredna ali posredna posledica brodoloma, trčenja, nasedbe, eksplozije, požara ali napak ladje.

2. Poveljnik ladje

128. člen

Poveljnik ladje mora biti državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poveljnika ladje imenuje in razrešuje ladjar.

Če poveljnik ladje umre, če je zadržan ali odsoten, ga z vsemi njegovimi pravicami nadomešča po stopnji najvišji član posadke krovne službe, ki je državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Prvi odstavek tega člena ne velja za jahto tujega lastnika, vpisano v jugoslovanski vpisnik ladij (3. točka prvega odstavka 175. člena).

129. člen

Poveljnik ladje je odgovoren za varnost ladje in red na njej, izvršuje v mejah, ki jih določajo ta zakon in drugi predpisi, javna pooblastila na ladji in zastopa ladjarja.

Če je poveljnik tuje jahte, ki je vpisana v jugoslovanski vpisnik ladij, tuj državljan ali oseba brez državljanstva, izvršuje javna pooblastila iz prvega odstavka tega člena najvišji krovni oficir, če je državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Če ladja notranje plovbe z lastnim pogonom vleče ali potiska druge ladje, je njen poveljnik vodja vsega konvoja.

Poveljnik čelne ladje notranje plovbe z lastnim pogonom, na katero so pripete druge ladje, je vodja vsega konvoja.

130. člen

Poveljnik ladje mora skrbeti za preskrbo ladje, ladijsko administracijo, vzdrževanje ladje, vzdrževanje njenega trupa, strojev, naprav in opreme, za varnost ladijskih naprav za vkrcevanje in izkrcevanje potnikov, nakladanje in razkladanje nevarnega in drugega tovora, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom.

Poveljnik ladje mora v predpisanih rokih opravljati vaje z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje ter z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara.

Poveljnik ladje mora biti med plovbo na ladji.

Poveljnik ladje se mora pred odhodom ladje na pot prepričati, ali je ladja v redu in bo lahko opravila določeno potovanje, ter poskrbeti, da so na ladji vse predpisane listine in knjige ter vsi člani posadke; če ladja prevaža potnike, se mora zlasti prepričati, ali je ukrenjeno vse za njihovo varnost.

Poveljnik ladje notranje plovbe z lastnim pogonom se mora pred odhodom ladij v vleki oziroma v potiskani sestavi na pot prepričati, ali so ladje v redu in sposobne za določeno potovanje.

131. člen

Poveljnik morske ladje in ladje notranje plovbe z lastnim pogonom oziroma krovni oficir v izmeni, ki ima v rokah vodstvo ladje, mora ukreniti vse, kar je potrebno za varnost ladje in plovbe.

Poveljnik ladje notranje plovbe in tisti, ki ga v izmeni nadomešča, sta odgovorna, vsak v svoji izmeni, za varnost ladje in plovbe.

Poveljnik ladje mora osebno voditi ladjo vselej, kadar to terja njena varnost; poveljnik morske ladje zlasti, kadar ladja plove v luko, prekop ali reko in iz njih ter kadar je slaba vidljivost ali megla, poveljnik ladje notranje plovbe z lastnim pogonom pa tudi, kadar to zahteva varnost ladij v vleki ali potiskanju.

Navzočnost pilota na morski ladji in ladji notranje plovbe z lastnim pogonom ne odvezuje poveljnika ladje odgovornosti za vodstvo ladje.

132. člen

Če nastanejo dogodki, ki spravljajo ladjo ali ladjo notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi ali ljudi na njej v nevarnost, mora poveljnik morske ladje oziroma poveljnik ladje notranje plovbe z lastnim pogonom ukreniti vse, kar je treba, da se rešijo ljudje in odvrne nevarnost za ladjo in stvari na njej ter za varstvo okolja.

Če je treba v primeru iz prvega odstavka tega člena žrtvovati ali poškodovati ladjo ali ladjo notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi ali poškodovati tovor ali druge stvari na ladji oziroma ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, mora poveljnik morske ladje oziroma poveljnik ladje notranje plovbe z lastnim pogonom žrtvovati ali poškodovati tovor, druge stvari ali ladijske naprave ali opremo, ki niso nujni za plovbo, ali dele ladje oziroma ladje notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, ki pomenijo za ladjarja in tiste, ki so zainteresirani za tovor na ladji ali ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, manjšo škodo, če se žrtvujejo ali poškodujejo; če je nujno, pa žrtvovati tudi ladjo notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi.

133. člen

Če ostane ob nevarnosti za morsko ladjo oziroma ladjo notranje plovbe z lastnim pogonom ali za ladjo notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi brez uspeha vse, kar je bilo storjenega za njeno rešitev, in če je propad ladje ali ladje notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi neizbežen, mora poveljnik morske ladje oziroma poveljnik ladje notranje plovbe z lastnim pogonom ukreniti predvsem, kar je potrebno za rešitev potnikov in drugih ljudi na ladji oziroma na ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, jo po možnosti odstraniti, preden potone, s plovne poti na notranjih vodah ter nato ukazati zapustitev.

V primeru iz prvega odstavka tega člena mora poveljnik ladje ukreniti tudi vse, kar je treba za rešitev ladijskega dnevnika, če okoliščine to dopuščajo, pa tudi za rešitev drugih ladijskih knjig, ladijskih listin, pomorskih kart zadevnega potovanja in gotovine v ladijski blagajni.

Pravice poveljnika ladje iz prvega in drugega odstavka tega člena ima tudi poveljnik ladje notranje plovbe, ki ni v vleki ali potiskani sestavi.

Poveljnik sme zapustiti ladjo šele, ko v mejah dejanske možnosti ukrene vse, kar je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena.

134. člen

Če se pripeti na ladji ali na ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi dogodek, ki ogroža varnost ladje, ladje notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi ali plovbe, ali če se pripeti kaj izrednega ladji, ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, potnikom, drugim ljudem ali stvarem na ladji ali ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, ali če se opazi na plovni poti onesnaženje z nevarnimi in škodljivimi snovmi, mora poveljnik morske ladje oziroma poveljnik ladje notranje plovbe z lastnim pogonom takoj, najpozneje pa v 24 urah, dogodek oziroma opaženo onesnaženje vpisati v ladijski dnevnik.

Ko prispe ladja v luko oziroma pristanišče, mora poveljnik ladje iz prvega odstavka tega člena predložiti o dogodku takoj, najpozneje pa v 24 urah, poročilo z izpiskom iz ladijskega dnevnika organu, ki je pristojen za varnost plovbe v luki oziroma pristanišču.

Če se je dogodek iz prvega odstavka tega člena pripetil med plovbo, mora poveljnik ladje poročilo o dogodku skupaj z izpiskom iz ladijskega dnevnika predložiti v roku iz drugega odstavka tega člena organu, ki je pristojen za varnost plovbe v luki oziroma pristanišču, v katero ladja najprej vplove, če je ladja v tujini, pa diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poveljnik ladje iz prvega odstavka tega člena mora vpisati v ladijski dnevnik rojstvo in smrt osebe na ladji, navesti kraj ali geografski položaj ladje in čas rojstva oziroma smrti ter sprejeti izjavo poslednje volje in to vpisati v ladijski dnevnik ter navesti čas, kdaj jo je sprejel.

Poveljnik ladje mora o rojstvu in smrti ter sprejeti izjavi poslednje volje sestaviti zapisnik tako, kot je predpisano, in ga izročiti pristojnemu organu v prvi domači luki oziroma pristanišču, v katero priplove, v tujini pa najbližjemu diplomatskemu oziroma konzularnemu predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije.

135. člen

Poveljnik morske ladje mora po ladijskih telekomunikacijah poslati obvestilo o kakršnikoli neposredni nevarnosti za varnost plovbe, na katero naleti, zlasti če opazi na plovni poti spremembe iz 2. točke prvega odstavka 125. člena tega zakona, če naleti na onesnaženje z nevarnimi ali škodljivimi snovmi, na nevaren led, nevarno nevihto ali na kakršnokoli drugo neposredno nevarnost za plovbo, ali če zadene na tropsko nevihto ali na temperaturo zraka pod lediščem, ki jo spremljajo vetrovi nevihtne moči, ki povzročajo veliko nabiranje ledu na nadgradnjah, ali na veter 10 in več stopinj po Beafortovi lestvici, za katerega ladja ni prejela opozorila.

Poveljnik ladje mora zaznamek o obvestilu iz prvega odstavka tega člena vpisati v ladijski dnevnik.

136. člen

Ob neposredni vojni nevarnosti mora poveljnik ladje ukreniti vse, kar je iz previdnosti potrebno, da ohrani zlasti ladjo, posadko, potnike, tovor in drugo premoženje ter ladijske listine in knjige.

Če nastane vojna med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in drugo državo, mora poveljnik ladje ukreniti, kar je potrebno, da obvaruje ladjo, ljudi, tovor in drugo premoženje ter ladijske listine in knjige pred sovražnikom.

Če nastane vojna med drugimi državami, v kateri ostane Socialistična federativne republika Jugoslavija nevtralna, in se ladja znajde v luki oziroma pristanišču vojskujoče se države, ali je na poti v luko oziroma v pristanišče vojskujoče se države, ali pa mora skozi obalno morje ali notranje vode vojskujoče se države, je poveljnik ladje dolžan obrniti se za navodilo na ladjarja, če to ni mogoče, pa na pristojne jugoslovanske organe.

137. člen

Poveljnik morske ladje je kot ladjarjev zastopnik upravičen sklepati v njegovem imenu in na njegov račun v kraju izven ladjarjevega sedeža pogodbe o reševanju in pravne posle, ki so potrebni za izvršitev potovanja, ter v kraju izven ladjarjevega sedeža, v katerem ladjar nima pooblaščenega predstavnika, sklepati pogodbe o poslih pomorske plovbe, razen ladjarske pogodbe na čas za vso ladjo.

Poveljnik morske ladje je kot ladjarjev zastopnik upravičen začenjati pred tujimi sodnimi in upravnimi organi postopek za varstvo ladjarjevih pravic in interesov v poslih iz prvega odstavka tega člena in v tem postopku opravljati procesna dejanja.

Če ladjar omeji poveljnikova pooblastila, taka omejitev nima pravnega učinka proti drugim, ki zanjo niso vedeli in glede na okoliščine tudi niso mogli vedeti.

138. člen

Poveljnik morske ladje oziroma ladje notranje plovbe z lastnim pogonom ima pravico in dolžnost izdajati vsem osebam na ladji in na ladjah notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi ukaze, s katerimi zagotavlja varnost ladje oziroma ladje notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi in njene plovbe in ohranja red na ladji, ter pravico in dolžnost nadzorovati izvršitev izdanih ukazov.

Za red in varnost na morski ladji sme imeti poveljnik na ladji potrebno strelno orožje; člani posadke na ladji ne smejo imeti orožja.

139. člen

Poveljnik morske ladje in ladje notranje plovbe z lastnim pogonom ima pravico med plovbo omejiti gibanje na ladji ali na ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi vsakomur, kdor huje ogroža varnost ladje, članov posadke, potnikov in drugih ljudi in stvari na ladji ali ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi ali okolja z onesnaženjem z nevarnimi ali škodljivimi snovmi. Omejitev gibanja je dovoljena le v tolikšni meri, kolikor je nujno, da so varni potniki in drugi ljudje in stvari na ladji oziroma ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi, ali da se zavaruje ladja ali okolje, in sme trajati za tujega državljana ali osebo brez državljanstva najdalj do prihoda ladje v prvo luko oziroma pristanišče, v katero priplove, za državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije pa najdalj do prihoda ladje v prvo jugoslovansko luko oziroma pristanišče.

Ukrepe iz prvega odstavka tega člena je treba z obrazložitvijo vpisati v ladijski dnevnik.

140. člen

Poveljnik ladje ima pravico člana ladijske posadke, ki ogroža varnost plovbe, ostraniti z delovnega mesta, po potrebi pa tudi izkrcati z ladje in vrniti v državo (120. člen).

141. člen

Če je nuja in dokler traja nuja, ima poveljnik ladje pravico zmanjšati članom ladijske posadke obroke hrane in vode, da se varčno izkoristijo njihove zaloge na ladji.

Ukrepe iz prvega odstavka tega člena je treba z obrazložitvijo vpisati v ladijski dnevnik.

142. člen

Če stori med potovanjem član posadke, potnik ali kdo drug na ladji oziroma ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi kaznivo dejanje, mora poveljnik ladje glede na okoliščine ukreniti, kar je potrebno, da se preprečijo in omilijo škodljive posledice takega dejanja, storilec pa pokliče na odgovornost.

Če je nevarnost, da storilec dejanje ponovi ali pobegne, odredi poveljnik morske ladje oziroma ladje notranje plovbe z lastnim pogonom, da se storilcu kaznivega dejanja omeji gibanje na ladji oziroma ladji notranje plovbe v vleki ali potiskani sestavi ali da se mu vzame prostost; da se zaslišijo storilec, priče, ki so videle, in oškodovanec in tako ugotovijo vse okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in njegove posledice; da se o vsakem zaslišanju napravi zapisnik; da se kot dokazila spravijo predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno oziroma na katerih so vidni sledovi storjenega dejanja, in da se ukrene drugo, kar je potrebno za ugotovitev okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Če je morska ladja ali ladja notranje plovbe z lastnim pogonom v tujini, mora poveljnik ladje o storjenem kaznivem dejanju poročati diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije v državi, v kateri priplove ladja v prvo luko ali pristanišče. Poveljnik mora ravnati s storilcem kaznivega dejanja po navodilih diplomatskega ali konzularnega predstavništva Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Po prihodu ladje v prvo jugoslovansko luko ali pristanišče mora poveljnik ladje izročiti storilca kaznivega dejanja luškemu oziroma pristaniškemu organu za notranje zadeve s pismenim poročilom o kaznivem dejanju in z zapisniki in predmeti iz drugega odstavka tega člena.

Ukrepe iz drugega in četrtega odstavka tega člena je treba z obrazložitvijo vpisati v ladijski dnevnik.

143. člen

Če član ladijske posadke, ki je državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, samovoljno zapusti ladjo v tuji luki oziroma pristanišču z namenom, da ostane v tujini, mora poveljnik ladje to naznaniti diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije v tisti državi, če ga ni, diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu države, ki je pooblaščena zastopati interese državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, če niti tega ni, pa kapitaniji te luke oziroma pristanišča.

Poveljnik ladje mora sestaviti zapisnik in ugotoviti, katere stvari in listine člana posadke, ki je samovoljno zapustil ladjo, so ostale na njej. Zapisnik je treba sestaviti v navzočnosti dveh prič, podpišejo pa ga poveljnik ladje in priči.

Zaznamek o samovoljni zapustitvi ladje in o stvareh člana posadke, ki so ostale na ladji, ter o njihovi izročitvi pristojnemu jugoslovanskemu organu mora poveljnik morske ladje oziroma ladje notranje plovbe z lastnim pogonom zapisati v ladijski dnevnik.

Organ, ki v luki oziroma pristanišču prevzame osebne stvari in listine člana posadke, ki je samovoljno zapustil ladjo, jih mora izročiti njegovi ožji družini ali staršem, če teh ni, pa tistemu, ki ga določi pristojni skrbstveni organ.

144. člen

Šteje se, da je član posadke samovoljno zapustil ladjo z namenom, da ostane v tujini, če se nanjo ne ne vrne do njenega odhoda iz luke oziroma pristanišča.

Če se član posadke ni mogel pravočasno vrniti na ladjo do njenega odhoda iz luke oziroma pristanišča, se šteje, da je samovoljno zapustil ladjo, če se v treh dneh od dneva, ko je ovira prenehala, ne prijavi organu iz prvega odstavka 143. člena tega zakona.

145. člen

Poveljnik ladje, ki kakorkoli zve, da so ljudje, vštevši tudi sovražnike, ob oboroženem spopadu na morju ali notranjih vodah v smrtni nevarnosti, jim mora takoj z največjo možno hitrostjo kreniti na pomoč, jim to, če more, sporočiti in se lotiti reševanja.

Poveljnik ladje, ki je v nevarnosti, ima pravico, da si potem, ko se je po možnosti posvetoval s poveljniki ladij, ki so odgovorile na njegov klic na pomoč, izbere eno ali več teh ladij, za katere sodi, da mu bodo najlaže pomagale.

Poveljnik ali poveljniki ladij, izbranih za pomoč ladji, ki je v nevarnosti, morajo sprejeti izbiro in takoj z največjo možno hitrostjo kreniti na pomoč ljudem, ki so v smrtni nevarnosti.

Poveljnik ladje je dolžan reševati ljudi, ki so v smrtni nevarnosti, čeprav se sami temu upirajo ali se temu upira poveljnik njihove ladje.

146. člen

Ne glede na določbe 145. člena tega zakona poveljnik ladje ni dolžan kreniti na pomoč in se lotiti reševanja ljudi, ki so v smrtni nevarnosti:

1)

če bi reševanje spravilo v resno nevarnost ladjo, ki ji poveljuje, in ljudi na njej, ali če opravičeno sodi, da glede na posebne okoliščine reševanje ljudi v nevarnosti ne bi bilo uspešno;

2)

če zve, da je za pomoč izbrana druga ladja ter da je izbrana ladja to sprejela;

3)

če mu poveljnik ladje, ki je v nevarnosti, ali neposredno ljudje, ki so bili v smrtni nevarnosti, ali poveljnik druge ladje, ki je prišel do njih, sporočijo, da pomoč ni več potrebna.

147. člen

Ob trčenju ladij mora poveljnik ladje, če mu je to mogoče, ne da bi spravil v resno nevarnost ladjo, ki ji poveljuje, in ljudi na njej, reševati predvsem ljudi, poleg tega pa tudi drugo ladjo, s katero je trčila njegova ladja; ob trčenju ladij na notranjih vodah pa mora brez odlašanja odstraniti s plovne poti ladjo, ki ji grozi nevarnost, da se bo potopila.

Tudi če ni bilo trčenja, se mora poveljnik ladje na notranjih vodah, ki se s svojo ladjo znajde blizu ladje, ki kliče na pomoč, takoj lotiti reševanja te ladje, če mu je to mogoče, ne da bi spravil v resno nevarnost svojo ladjo in ljudi na njej.

148. člen

Poveljnik jugoslovanske ladje, ki zve, da je na morju v nevarnosti kakšna druga jugoslovanska ladja, mora reševati predvsem ljudi na njej, poleg tega pa se lotiti tudi reševanja ladje in njenih stvari, ki so družbena lastnina, lastnina jugoslovanskih civilnih pravnih oseb ali lastnina državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, če se reševanju ladje ali njenih stvari izrecno ne upira poveljnik ladje, imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ali ladjar ladje, ki je v nevarnosti.

Poveljnik ladje ni dolžan reševati ladje po prvem odstavku tega člena, če tega ne more storiti, ne da bi spravil v resno nevarnost ljudi na svoji ladji ali svojo ladjo, ali če opravičeno sodi, da reševanje ladje ne bi bilo smotrno in ne pametno glede na možnosti za reševanje, glede na vrednost ladje, ki je v nevarnosti, in njenih stvari, ter glede na tveganje in stroške, katerim bi z reševanjem izpostavil svojo ladjo.

149. člen

Poveljnik ladje mora zapisati v ladijski dnevnik razloge, zakaj ni krenil na pomoč ljudem v nevarnosti in se lotil njihovega reševanja (146. člen), ter razloge, zakaj se ni lotil reševanja ladje in stvari na njej (147. in 148. člen).

150. člen

Imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje ali ladjar ni odgovoren za škodo, ki nastane zaradi tega, ker je poveljnik ladje prekršil dolžnosti iz 145., 147. in 148. člena tega zakona.

151. člen

Jugoslovanska vojna ladja in ljudje na njej ne smejo biti reševani, če poveljnik ladje to izrecno prepove.

152. člen

Določbe 145., 147. in 148. člena tega zakona veljajo tudi za vojne ladje.

Ne glede na prvi odstavek tega člena predpiše zvezni sekretar za ljudsko obrambo, v katerih primerih iz 145., 147. in 148. člena tega zakona poveljnik jugoslovanske vojne ladje ni dolžan reševati.

VII. poglavje

INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

153. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega dela zakona opravljajo organi, ki so pristojni za varnost pomorske in notranje plovbe v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah (kapitanija oziroma drug organ).

154. člen

Med inšpekcijske zadeve, ki se nanašajo na nadzorstvo nad izvajanjem določb tega dela zakona o varnosti plovbe v mednarodnem prometu po morju in plovnih poteh na notranjih vodah, spada zlasti inšpekcijsko nadzorstvo:

1)

nad tujimi ladjami v jugoslovanskih lukah oziroma pristaniščih glede varstva oseb na ladji in varstva okolja;

2)

nad ladjami, ki opravljajo mednarodni promet, glede njihove sposobnosti za plovbo;

3)

nad izvajanjem mednarodnega režima luk in pristanišč v skladu z mednarodnimi obveznostmi Socialistične federativne republike Jugoslavije in nad stanjem luk in pristanišč, odprtih za mednarodni promet, ter prezimovališč in prevodnic na plovnih poteh, na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim, o izpolnjevanju pogojev za varnost plovbe;

4)

nad vzdrževanjem in zaznamovanjem plovnih poti, na katerih velja mednarodni ali meddržavni plovbni režim, v obalnem morju in na notranjih vodah, ter objektov za varnost plovbe na njih;

5)

nad opravljanjem radijske službe za varnost plovbe v mednarodnem prometu in za varstvo človeškega življenja na morju in notranjih plovnih poteh ter nad vzdrževanjem in delom teh služb.

Določba 3. točke prvega odstavka tega člena glede izvajanja mednarodnega režima luk in pristanišč ne velja za vojaške luke in pristanišča.

155. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad tujo ladjo po 1. točki prvega odstavka 154. člena tega zakona je treba preverjati:

1)

ali ima morska ladja veljavna spričevala v skladu z določbami mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, mednarodne konvencije o tovornih črtah in mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, če zanjo ne veljajo določbe teh konvencij, pa, ali ima veljavno spričevalo o sposobnosti za plovbo, spričevalo o tovorni črti in spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem v skladu s predpisi svoje države;

2)

ali ima ladja notranje plovbe veljavno ladijsko spričevalo.

Če ima tuja ladja veljavne listine iz prvega odstavka tega člena se inšpekcijsko nadzorstvo omeji na preverjanje:

1)

ali položaj tovorne črte oziroma prostega boka ustreza podatkom iz teh listin;

2)

ali je ladja naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto prostega boka, in ali je tovor pravilno razporejen po pogojih, navedenih v teh listinah.

Poleg preverjanja listin iz prvega odstavka tega člena je treba preverjati tudi, ali ima tuja ladja, ki naklada ali razklada tovor, veljavno listino, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje ali razkladanje tovora, in ali je stanje teh naprav v skladu s podatki iz te listine.

156. člen

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da tuja morska ladja nima veljavnih listin iz 1. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona oziroma ladja notranje plovbe listin iz 2. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona ali da položaj tovorne črte oziroma prostega boka ne ustreza podatkom iz teh listin, ali da ladja ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto oziroma črto prostega boka, ali da tovor ni pravilno razporejen, se ladji prepove odhod iz luke oziroma pristanišča vse dotlej, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej.

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da tuja ladja zaradi svojih pomanjkljivosti onesnažuje okolje z oljem ali drugimi škodljivimi in nevarnimi snovmi, se ji prepove odhod iz luke oziroma pristanišča, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu po tretjem odstavku 155. člena tega zakona ugotovi, da tuja ladja nima veljavne listine, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje in razkladanje tovora, ali če se ugotovi, da stanje teh naprav ni v skladu s podatki iz te listine, se ladji prepove nakladanje in razkladanje tovora z lastnimi napravami.

157. člen

Če se iz opravičenih razlogov sumi, da stanje tuje ladje bistveno ne ustreza podatkom, navedenim v listinah iz prvega odstavka 155. člena tega zakona, ali da je tuja ladja vkrcala več potnikov, kot je dovoljeno, ali da nima minimalnega števila strokovno usposobljenih članov posadke in da v takšnem stanju oziroma s tolikšnim številom potnikov ali s takšnim stanjem posadke očitno ne bi bila sposobna nadaljevati plovbe ne da bi bilo to nevarno za življenje ljudi na njej, se ladji prepove odhod iz luke oziroma pristanišča, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej.

158. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad sposobnostjo ladje za plovbo po 2. točki prvega odstavka 154. člena tega zakona se preverja:

1)

ali ima ladja veljavne predpisane ladijske listine in knjige;

2)

ali so na ladji od dneva, ko so bile ladijske listine izdane oziroma na podlagi tehničnega nadzorstva potrjene, nastale takšne bistvene spremembe, zaradi katerih je očitno da v takem stanju ladja ni sposobna pluti, ne da bi bilo to nevarno za ljudi in tovor na njej ter za okolje;

3)

ali ladja izpolnjuje pogoje iz 2., 3. in 4. točke 41. člena tega zakona;

4)

ali ima ladja na svojih bokih predpisano označbo tovorne črte oziroma črto prostega boka;

5)

izurjenost posadke v ravnanju z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje in z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara.

Inšpekcijsko nadzorstvo obsega tudi preverjanje, ali ima ladja veljaven register tovorne naprave in ali stanje naprav za nakladanje in razkladanje tovora ustreza podatkom iz registra tovorne naprave.

159. člen

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu po prvem odstavku 158. člena tega zakona ugotovijo pomanjkljivosti ladje glede njene sposobnosti za plovbo, je treba poveljniku ladje naložiti, naj jih v določenom roku odpravi.

Če ugotovljene pomanjkljivosti niso v določenem roku odpravljene ali če so po naravi takšne, da ogrožajo varnost ladje, ljudi in tovora na njej ter okolja, se ladji prepove nadaljnja plovba, dokler navedene pomanjkljivosti niso odpravljene, ter se ji vzame listina o sposobnosti za plovbo.

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da ladja nima veljavnega registra tovorne naprave po drugem odstavku 158. člena tega zakona ali če stanje teh naprav ni v skladu z registrom, se ladji prepove nakladanje, razkladanje ali prekladanje tovora z lastnimi napravami za to delo.

160. člen

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu po 3. točki prvega odstavka 154. člena tega zakona ugotovi, da v lukah oziroma v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet, ne izvajajo režima, ki bi bil v skladu z mednarodnimi obveznostmi Socialistične federativne republike Jugoslavije, ali da je stanje luk, pristanišč, prezimovališč ali prevodnic takšno, da ogroža varnost ladij, je treba podjetju oziroma drugi organizaciji ali organu, ki izkorišča luko oziroma pristanišče, naložiti, naj v določenem roku ukrene ali opravi potrebna dela za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Če ukrepi in dela, naložena po prvem odstavku tega člena, niso opravljena v določenem roku, je treba ukrepati po zakonu.

161. člen

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu po 4. točki prvega odstavka 154. člena tega zakona ugotovi, da je plovna pot ali da so objekti za varnost plovbe na njej v takem stanju, da ogrožajo varnost plovbe, je treba:

1)

organizaciji, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti, naložiti, naj začasno zaznamuje oviro na plovni poti oziroma naj jo odstrani in naj znova postavi ali aktivira signalne označbe in luči, če jih ni ali če niso v redu;

2)

začasno prepovedati plovbo, če na plovni poti niso bili storjeni ukrepi za varnost plovbe.

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu iz prvega odstavka tega člena ugotovijo na plovni poti še druge pomanjkljivosti, ki utegnejo ogrožati varnost plovbe, je treba ugotovitve o tem skupaj s predlogi za ukrepe poslati zveznemu upravnemu organu, ki je pristojen za promet in zveze, in organizaciji, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti, da ustrezno ukrene.

162. člen

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu iz 5. točke prvega odstavka 154. člena tega zakona ugotovi, da vzdrževanje radijskih postaj in opravljanje radijske službe nista v skladu z veljavnimi predpisi, je treba naložiti, naj se ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odpravijo oziroma storijo ustrezni ukrepi.

Če se pri inšpekcijskem nadzorstvu iz prvega odstavka tega člena ugotovijo take pomanjkljivosti, da utegnejo ogrožati varnost plovbe, je treba poslati poročilo o ugotovljenih pomanjkljivostih s predlogi za njihovo odpravo zveznemu upravnemu organu, ki je pristojen za promet in zveze.

163. člen

V zadevah varnosti plovbe, ki se nanašajo na mednarodni ali meddržavni plovbni režim, in v zadevah inšpekcije nad varnostjo plovbe lahko zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, zahteva od republiškega oziroma pokrajinskega organa, pristojnega za varnost plovbe, podatke, ki jih potrebuje za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti in poročilo o izvajanju ustreznih določb tega zakona.

Zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, sme samo v nujnih primerih zahtevati od luškega ali pristaniškega organa za varnost plovbe podatke, ki jih potrebuje za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.

164. člen

Zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, lahko opravi vsako inšpekcijsko zadevo v zvezi z varnostjo plovbe iz pristojnosti republiških oziroma pokrajinskih organov za varnost plovbe ali iz pristojnosti luških ali pristaniških organov za varnost plovbe, ki se nanaša na mednarodni ali meddržavni plovbni režim, če je ne opravi republiški oziroma pokrajinski organ za varnost plovbe oziroma če je ne opravi nobeden teh organov.

O izvršitvi inšpekcijske zadeve iz prvega odstavka tega člena obvesti zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, Zvezni izvršni svet.

165. člen

Zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze, ima v inšpekcijskih zadevah iz 154. člena tega zakona, za katere so odgovorni zvezni upravni organi, pravico dajati republiškim in pokrajinskim organom, ki so pristojni za varnost plovbe, obvezne instrukcije.

TRETJI DEL

DRŽAVNA PRIPADNOST, IDENTIFIKACIJA IN VPIS LADJE

I. poglavje

DRŽAVNA PRIPADNOST IN IDENTIFIKACIJA LADJE

166. člen

Jugoslovansko državno pripadnost si ladja pridobi z vpisom v ustrezen vpisnik ladij oziroma z izdajo začasnega plovbnega lista.

167. člen

Ladja, ki si je pridobila jugoslovansko državno pripadnost, ima pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Pravica in dolžnost, da izobeša zastavo iz prvega odstavka tega člena, ne velja za ladjo brez posadke.

Čolni, vpisani v evidenco čolnov na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, morajo izven meja obalnega morja Socialistične federativne republike Jugoslavije izobešati zastavo trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije.

168. člen

Zastava trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije je znak jugoslovanske državne pripadnosti ladje.

169. člen

Zastava trgovske mornarice Socialistične federativne republike Jugoslavije je istovetna z zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, pri čemer je razmerje med njeno širino in dolžino l:1,5.

170. člen

Ladja, ki je vpisana v jugoslovanski vpisnik ladij, razen morskega tehničnega plovnega objekta, ladje notranje plovbe, ki nima lastne pogonske strojne naprave, in ploveče naprave ter ladje, ki je dobila začasni plovbni list, mora imeti ime.

Morski tehnični plovni objekt, ladja notranje plovbe, ki nima lastne pogonske strojne naprave, in ploveča naprava, ki so vpisani v jugoslovanski vpisnik ladij ali so dobili začasni plovbni list, morajo imeti označbo; poleg označbe imajo lahko tudi ime.

Dve ladji ne smeta imeti enakega imena, dva tehnična plovna objekta, dve ploveči napravi, dve ladji notranje plovbe, ki nimata lastne pogonske strojne naprave, pa ne enake označbe.

Poleg imena in označb iz prvega in drugega odstavka tega člena mora imeti ladja notranje plovbe tudi druge označbe za identifikacijo, določene s posebnimi predpisi.

Odločbe o imenih in označbah ladij ter klicnih znakih ladij izdaja zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze.

171. člen

Morska ladja mora nositi ime luke vpisa, ladja notranje plovbe pa ime pristanišča vpisa.

Luka vpisa oziroma pristanišče vpisa je luka oziroma pristanišče, na območju katerega je sedež organa, ki vodi vpisnik, v katerega je ladja vpisana.

172. člen

Morska ladja in morski čoln, ki imata radijsko telegrafsko in radijsko telefonsko napravo, morata imeti klicni znak po predpisih o mednarodnem radijskem prometu.

II. poglavje

VPIS LADIJ

173. člen

Glede izvajanja določb tega poglavja zakona so z ladjo notranje plovbe izenačeni: hidrogliser, brod, bager, žerjav in vsaka druga ploveča ali podobna naprava.

174. člen

V vpisnik ladij mora biti vpisana ladja, ki je v celoti družbena lastnina ali lastnina državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije s stalnim prebivališčem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali civilnih pravnih oseb s sedežem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

175. člen

V vpisnik ladij je lahko vpisana:

1)

ladja, ki je v celoti ali deloma lastnina tujega državljana ali osebe brez državljanstva ali državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije s stalnim prebivališčem v tujini, če je njen ladjar jugoslovansko podjetje ali druga pravna oseba s sedežem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in če se z zahtevo jugoslovanskega ladjarja za vpis ladje v vpisnik ladij strinja njen lastnik;

2)

ladja notranje plovbe, ki je več od polovice lastnina tujega državljana ali osebe brez državljanstva s stalnim prebivališčem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali tuje pravne osebe, če je kraj, iz katerega se ladja redno upravlja, na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije;

3)

jahta, ki je v celoti ali deloma lastnina tujega državljana ali osebe brez državljanstva ali državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki nima stalnega prebivališča v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če dovoli njen vpis v jugoslovanski vpisnik ladij na zahtevo lastnika zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze;

4)

ladja notranje plovbe, ki je več od polovice lastnina državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki nima stalnega prebivališča v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če dovoli njen vpis v jugoslovanski vpisnik ladij na zahtevo lastnika zvezni upravni organ, ki je pristojen za promet in zveze;

5)

ladja, ki je v celoti ali deloma lastnina tujih fizičnih ali pravnih oseb, če ima Socialistična federativna republika Jugoslavija kontrolo nad ladjo glede upravnih, ekonomskih in tehničnih vprašanj in če ta vpis dovoli zvezni upravni organ za promet in zveze.

V odločbi, s katero se zavrača vpis jahte oziroma ladje iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena, ni treba navajati razlogov za zavrnitev.

176. člen

V vpisnik ladij v gradnji se na zahtevo imetnika pravice razpolaganja z ladjo ali lastnika ladje vpiše ladja, ki jo gradijo v jugoslovanski ladjedelnici.

177. člen

Pri vpisu jahte v vpisnik ladij po 3. točki prvega odstavka 175. člena tega zakona in pri vpisu ladje notranje plovbe po 4. točki prvega odstavka 175. člena tega zakona mora lastnik jahte oziroma ladje notranje plovbe pooblastiti podjetje ali državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije s stalnim prebivališčem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, da ga med odsotnostjo iz Socialistične federativne republike Jugoslavije zastopa pred pristojnimi jugoslovanskimi organi.

178. člen

V jugoslovanski vpisnik ladij ni mogoče vpisati ladje, ki je vpisana v tuj vpisnik ladij.

179. člen

Ladja se izbriše iz vpisnika ladij:

1)

če je uničena ali se domneva, da je uničena;

2)

če ne izpolnjuje več pogojev iz 174. in 175. člena tega zakona;

3)

če je trajno umaknjena iz plovbe;

4)

če se vpiše v drug jugoslovanski vpisnik.

Domneva se, da je morska ladja uničena, če pretečejo trije meseci od zadnjega glasu o njej. V tem primeru se domneva, da je bila ladja uničena tistega dne, ko je bil prejet zadnji glas o njej.

Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za izbris ladij v gradnji iz vpisnika ladij v gradnji.

180. člen

Vpisniki ladij so javne knjige.

Vsak ima pravico pregledovati in prepisovati glavno knjigo vpisnika, zbirko listin, imenik imetnikov pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnikov ladij in imenik ladij.

Organ, ki vodi vpisnik ladij, je dolžan izdati osebi, ki to zahteva, proti določenemu plačilu potrdilo o stanju vpisov v vpisniku ladij ali vpisniku ladij v gradnji, ter prepise listin, ki se hranijo v zbirki listin, če vpisi v vpisniku odkazujejo nanje.

Potrdila in prepisi listin iz tretjega odstavka tega člena imajo dokazno moč javnih listin.

Tistega, ki se v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanese na podatke, vpisane v vpisnik ladij, ne zadenejo pravne posledice, ki iz tega nastanejo.

181. člen

Za vpis ladij so naslednji vpisniki:

1)

za vpis morskih ladij:

-

vpisnik trgovskih morskih ladij;

-

vpisnik ribiških morskih ladij;

-

vpisnik javnih morskih ladij;

2)

za vpis ladij notranje plovbe:

-

vpisnik ladij notranje plovbe;

-

vpisnik javnih ladij notranje plovbe.

Za vpis ladij v gradnji sta vpisnik morskih ladij v gradnji in vpisnik ladij notranje plovbe v gradnji.

182. člen

Vpisniki morskih ladij in vpisniki ladij notranje plovbe (v nadaljnjem besedilu: vpisniki ladij) ter vpisniki morskih ladij v gradnji in vpisniki ladij notranje plovbe v gradnji (v nadaljnjem besedilu: vpisniki ladij v gradnji) se sestojijo iz glavne knjige in zbirke listin.

183. člen

Glavna knjiga vpisnika ladij in vpisnika ladij v gradnji je sestavljena iz vložkov.

Vložek ima list A, list B in list C.

Izjemoma ima vložek glavne knjige vpisnika javnih morskih ladij in vložek glavne knjige vpisnika javnih ladij notranje plovbe samo list A in list B.

Vsaka ladja se vpiše v poseben vložek.

184. člen

V list A vložka glavne knjige vpisnika ladij in vpisnika ladij v gradnji se vpisujejo podakti o identiteti ladje oziroma ladje v gradnji ter njene osnovne tehnične značilnosti.

185. člen

V list B vložka glavne knjige vpisnika ladij in vpisnika ladij v gradnji se vpisujejo za ladjo, ki je družbena lastnina, firma oziroma ime in sedež imetnika pravice razpolaganja z ladjo ali z ladjo v gradnji oziroma firma oziroma ime in stalno prebivališče fizične osebe ali ime in sedež civilne pravne osebe, ki je lastnik ladje, in osebne omejitve, lastnika glede prostega razpolaganja.

V list B iz prvega odstavka tega člena se vpiše tudi firma oziroma ime in sedež oziroma ime in stalno prebivališče ladjarja, če je ladja v celoti ali deloma lastnina tujega državljana ali osebe brez državljanstva, vpis pa je bil opravljen po 1. in 2. točki prvega odstavka 175. člena tega zakona. V drugih primerih se smejo ti podatki o ladjarju vpisati, da je evidentiran obstoj ladjarja, ki ni imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma ni lastnik ladje.

V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko zaradi evidentiranja vpišeta tudi firma oziroma ime in sedež oziroma osebno ime in stalno prebivališče ladjarja in naročnika.

186. člen

V list C vložka glavne knjige vpisnika ladij se za ladjo, ki je družbena lastnina, vpisujejo pogodbena zastavna pravica, zakup ladje in ladjarska pogodba na čas za vso ladjo.

V list C vložka glavne knjige vpisnika ladij za ladjo, ki je lastnina fizične osebe ali civilne pravne osebe, se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba na čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve, kot tudi vse zaznambe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list.

V list C vložka glavne knjige vpisnika ladij v gradnji se vpisujejo za ladjo v gradnji podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena.

ČETRTI DEL

TEMELJNA MATERIALNOPRAVNA RAZMERJA GLEDE LADJE

I. poglavje

PRAVICA RAZPOLAGANJA Z LADJO, KI JE DRUŽBENA LASTNINA

187. člen

Ladja, ki ima jugoslovansko državno pripadnost, je družbena lastnina.

Ladja, ki ima jugoslovansko državno pripadnost, je lahko lastnina domače ali tuje fizične ali civilne pravne osebe v mejah in pod pogoji, kot do določa zakon.

Ladja, ki je lastnina tuje osebe, ima lahko jugoslovansko državno pripadnost pod pogoji, ki so določeni v 175. členu tega zakona.

188. člen

Imetnik pravice razpolaganja z ladjo sme:

1)

odplačno ali neodplačno prenesti ladjo na drugo družbeno pravno osebo;

2)

prenesti ladjo iz družbene lastnine na imetnika lastninske pravice, vendar samo odplačno;

3)

ustanoviti pogodbeno zastavno pravico na ladji;

4)

prenesti ali z zapustitvijo odtujiti ladjo v korist zavarovalnice;

5)

sklepati pogodbe o plovbnih poslih in o zakupu.

189. člen

Ladja in ladja v gradnji sta premičnini.

190. člen

Pravica razpolaganja z ladjo v družbeni lastnini in pogodbena zastavna pravica na ladji v družbeni lastnini se vpišeta v vpisnik ladij.

Za veljavnost pravnih poslov iz prvega odstavka tega člena je potrebna pismena oblika.

Pravni posel, ki ni sklenjen v pismeni obliki, nima pravnega učinka.

Pogodbena zastavna pravica po tem zakonu ima pravni učinek proti drugim od trenutka vpisa v vpisnik ladij.

191. člen

Prvi odstavek 190. člena tega zakona ne velja:

1)

za prehod pravice razpolaganja z ladjo v družbeni lastnini na zavarovalnico s sprejetjem izjave o zapustitvi ali z izplačilom odškodnine iz zavarovanja v smislu tretjega odstavka 714. člena tega zakona;

2)

za pridobitev pravic iz 190. člena tega zakona z dedovanjem in javno prodajo;

3)

za pridobitev in prenehanje pravic iz 190. člena tega zakona na potopljenih ladjah, če so bile te pravice pridobljene oziroma če so prenehale zaradi tega, ker ladja ni bila dvignjena v času, ki je določen v tem zakonu (789. člen).

192. člen

Pritikline ladje so vse stvari, ki po svojem namenu trajno služijo njeni uporabi, tudi če so začasno ločene od nje.

Pritikline so tudi vse stvari, ki so vpisane v ladijski inventar.

193. člen

Določbe 190. in 191. člena tega zakona veljajo tudi za ladje v gradnji, ki se gradijo v jugoslovanskih ladjedelnicah, in sicer od takrat, ko so vpisane v vpisnik ladij v gradnji.

194. člen

Pravni učinek vpisa pravic iz četrtega odstavka 190. člena tega zakona nasproti drugim vpisom je odvisen od vrstnega reda, ki ga ima ta vpis v smislu 252. člena tega zakona.

195. člen

Izbris ladje iz jugoslovanskega vpisnika ladij ni možen, če temu nasprotuje upnik, ki ima zakonito zastavno pravico na ladji.

Če je ustanovljena pogodbena zastavna pravica na ladji, je za izbris ladje iz vpisnika ladij potrebna tudi privolitev pogodbenih zastavnih upnikov.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko pristojno redno sodišče dovoli izbris ladje tudi brez privolitve upnikov pogodbene zastavne pravice oziroma kljub nasprotovanju upnikov zakonite zastavne pravice, če je pri sodišču položen denarni znesek v višini terjatve omenjenih upnikov oziroma če je dano zavarovanje, za katero sodišče po zaslišanju upnikov spozna, da je zadostno.

Določbe tega člena veljajo tudi za ladje v gradnji.

Določbe tega člena ne veljajo za izbris ladij iz 1. in 4. točke prvega odstavka 179. člena tega zakona iz vpisnika.

196. člen

Določbe 195. člena tega zakona ne veljajo za prenos pravice razpolaganja z ladjo oziroma za odtujitev ladje ali ladje v gradnji z zapustitvijo v korist zavarovalnice.

197. člen

Prenos ali odtujitev ladje zajema tudi njene pritikline.

Prenos ali odtujitev ladje ne zajema tistih pritiklin, glede katerih je bilo s privolitvijo imetnika pravice razpolaganja z ladjo z zaznambo vpisano v vpisnik ladij, da spadajo med družbena sredstva drugega podjetja ali druge družbene pravne osebe.

198. člen

Pravica razpolaganja z ladjo v gradnji zajema stvari, ki so vanjo vgrajene.

Če v vpisnik ladij v gradnji ni vpisano kaj drugega, zajema pravica razpolaganja z ladjo v gradnji tudi stvari, ki so v ladjedelnici, pa še niso vgrajene vanjo, če so po svoji izdelavi namenjene izključno za vgraditev v določeno ladjo ali za njeno pritiklino ali če so vidno zaznamovane ali izločene za vgraditev v to ladjo.

II. poglavje

TEMELJNA LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA

199. člen

Na ladji in na ladji v gradnji so lahko lastninska pravica, pogodbena zastavna pravica in zakonite zastavne pravice.

Ladja in ladja v gradnji je lahko solastnina.

Velikost ladje in ladje v gradnji, ki je lahko lastnina in solastnina, višino deleža vsakega posameznega solastnika in njihova medsebojna razmerja ureja zakon.

200. člen

Za pridobitev, prenos, omejitev in prenehanje pravic iz 199. člena tega zakona se uporabljajo določbe členov 190 do 198 tega zakona.

III. poglavje

ZASTAVNE PRAVICE

1. Pogodbena zastavna pravica na ladji

201. člen

Pogodbena zastavna pravica na ladji je pravica, po kateri je upnik upravičen poplačati se iz prodajne cene, dosežene s sodno prodajo ladje.

Pogodbena zastavna pravica na ladji lahko zajema tudi pravico upnika, da si v primeru neizplačila dolga poplača svojo terjatev z izkoriščanjem ladje, če je to s pogodbo določeno.

Pogodbeno zastavno pravico na ladji v družbeni listnini je mogoče ustanoviti s pogodbo samo v korist podjetja in druge družbene pravne osebe ter v korist tuje osebe.

Zakonita zastavna pravica na ladji ima prednost pred pogodbeno zastavno pravico.

Pogodbena zastavna pravica na ladji ne preneha s spremembo imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje, razen če ni v tem zakonu drugače določeno.

202. člen

Na pogodbeni zastavni pravici na ladji se lahko ustanovi pod pogojem iz drugega odstavka 201. člena tega zakona s pogodbo podzastavna pravica v korist koga drugega.

V primeru iz prvega odstavka tega člena sme pogodbeni zastavni dolžnik plačati svoj dolg pogodbenemu zastavnemu upniku le, če to dovoli pogodbeni podzastavni upnik, ali če dolgovani znesek položi pri sodišču. Če pogodbeni zastavni dolžnik ne ravna tako, ostane pogodbena zastavna pravica v veljavi za terjatev pogodbenega podzastavnega upnika.

203. člen

Pogodbena zastavna pravica na ladji zajema tudi njene pritikline.

Drugi odstavek 197. člena tega zakona velja smiselno tudi za pogodbeno zastavno pravico na pritiklini ladje.

204. člen

Pogodbena zastavna pravica na ladji zajema tudi tele njene pripadne terjatve:

1)

odškodninske terjatve za še ne popravljene materialne poškodbe, ki jih je pretrpela ladja;

2)

terjatve iz skupne havarije, če se nanašajo na še ne popravljene materialne poškodbe ladje.

205. člen

Pogodbena zastavna pravica na ladji ne zajema voznine, prevoznine, vlečnine in zakupnine in tudi ne nagrad za reševanje na morju, če ni drugače dogovorjeno.

Pogodbena zastavna pravica na ladji ne zajema izkoriščanja in uporabe ladje, če ni drugače dogovorjeno.

206. člen

Pogodbena zastavna pravica na ladji zajema tudi odškodnino iz zavarovanja za ladjo, ki pripada imetniku pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastniku ladje, če ni drugače dogovorjeno.

Pogodbena zastavna pravica na odškodnini iz zavarovanja preneha, če jo je zavarovalnica izplačala, preden jo je pogodbeni zastavni upnik obvestil o obstoju pogodbene zastavne pravice.

Če je bila zavarovalnica obveščena o pogodbeni zastavni pravici na odškodnini iz zavarovanja, jo ne sme izplačati zavarovancu brez privolitve pogodbenega zastavnega upnika.

207. člen

Pogodbena zastavna pravica za glavnico zajema tudi stroške vpisa pogodbene zastavne pravice ter pravdnega in izvršilnega postopka.

Triletni zaostanki obresti, ki pripadajo upniku po pogodbi ali zakonu, imajo enako prednost kot glavnica.

208. člen

Če pretrpi ladja takšne poškodbe ali je njeno stanje takšno, da pogodbena zastavna pravica ne daje zadostne varnosti za poravnavo terjatev, lahko pogodbeni zastavni upnik zahteva izplačilo terjatve še pred zapadlostjo, če mu dolžnik za razliko, nastalo s tem zmanjšanjem varnosti, ne ponudi drugačnega zavarovanja.

209. člen

Ladja, obremenjena s pogodbeno zastavno pravico, se sme za stalno umakniti iz plovbe samo s poprejšnjo privolitvijo pogodbenih zastavnih upnikov.

Če pogodbeni zastavni upniki ne dajo privolitve v smislu prvega odstavka tega člena, ima pogodbeni zastavni dolžnik pravico zahtevati od sodišča, naj se ladja proda na javni prodaji.

210. člen

Določbe tega zakona o pogodbeni zastavni pravici na ladji veljajo tudi za pogodbeno zastavno pravico na ladji v gradnji, ki je vpisana v vpisnik ladij v gradnji.

211. člen

Pogodbena zastavna pravica na ladji preneha:

1)

z izbrisom;

2)

s prodajo ladje v izvršilnem ali stečajnem postopku;

3)

z razglasitvijo ladje za pomorski plen oziroma vojni plen na morju.

Če je v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena ladja osvobojena, začne pogodbena zastavna pravica znova veljati.

212. člen

Pravice in njihov vrstni red, pridobljeni z vpisom pogodbene zastavne pravice, ne prenehajo z izbrisom ladje iz vpisnika ladij zato, ker je bila uničena ali se domneva, da je uničena, kot tudi ne za to, ker je bila za stalno umaknjena iz plovbe (1. in 3. točka prvega odstavka 179. člena).

213. člen

Pogodbena zastavna pravica za isto terjatev se lahko vpiše nerazdelno na dve ali več ladij ali ladij v gradnji ali na dve ali več pogodbenih zastavnih terjatev (skupna pogodbena zastavna pravica).

V primeru iz prvega odstavka tega člena ima upnik pravico zahtevati poplačilo celotne terjatve iz vsake posamezne ladje, na kateri je pogodbena zastavna pravica.

214. člen

Če je na ladji vpisana pogodbena zastavna pravica za terjatev tujega državljana ali osebe brez državljanstva ali tuje pravne osebe v tuji valuti, imajo te osebe pravico prosto razpolagati s sredstvi, dobljenimi iz kupnine, ki je bila dosežena s sodno javno prodajo ladje.

215. člen

Pogodbena zastavna pravica, vpisana v tujem javnem vpisniku na ladji, ki pridobi jugoslovansko državno pripadnost, in je navedena v listini o izbrisu ladje iz tujega vpisnika, se vpiše v jugoslovanski vpisnik ladij kot predzaznamba pogodbene zastavne pravice; pri tem se ji prizna vrstni red po trenutku, ki je bil odločilen za njen vrstni red v tujem vpisniku.

Pogodbeni zastavni upnik, v čigar korist je vpisana takšna predzaznamba, mora opravičiti predzaznambo v 60 dneh od vročitve obvestila o vpisu.

2. Zakonite zastavne pravice na ladji

216. člen

Z zakonitimi zastavnimi pravicami na morski ladji so zavarovani:

1)

sodni stroški, potrebni v skupnem interesu vseh upnikov v postopku izvršbe ali zavarovanja da bi bila ladja obvarovana ali prodana, ter stroški čuvanja in nadzorstva od prihoda ladje v zadnjo luko; luške pristojbine in pristojbine za storitve službe za varnost plovbe; stroški pilotaže; prispevki za socialno zavarovanje; terjatve pristojnega organa za odrejeno in opravljeno dviganje ali odstranitev razbitine;

2)

terjatve poveljnika in drugih članov posadke iz delovnega razmerja na ladji;

3)

nagrade za reševanje na morju in prispevki ladje k skupni havariji;

4)

odškodninske terjatve zaradi trčenja ladij ali drugih nezgod med plovbo ter zaradi škode na luških napravah, dokih in plovnih poteh; odškodninske terjatve zaradi telesnih poškodb potnikov in članov posadke; odškodninske terjatve zaradi izgube ali poškodbe tovora ali prtljage;

5)

terjatve iz pogodb ali poslov, ki jih je sklenil oziroma opravil poveljnik izven sedeža ladjarja na podlagi svojega zakonitega pooblastila za dejanske potrebe, da je ladjo ohranil ali nadaljeval potovanje, ne glede na to, ali je poveljnik hkrati tudi lastnik oziroma ladjar in ali ima terjatve on sam, ali pa jih ima dobavitelj, popravljalec, posojilodajalec ali kakšen drug pogodbenik.

Zakonita zastavna pravica na ladji za glavnico zajema tudi obresti.

217. člen

Zakonite zastavne pravice na morski ladji zajemajo tudi pritikline.

218. člen

Zakonite zastavne pravice na morski ladji zajemajo tudi voznino oziroma prevoznino in vlečnino tistega potovanja, med katerim je nastala terjatev, zavarovana z zakonito zastavno pravico, ter pripadne terjatve ladje in voznine oziroma prevoznine in vlečnine, pridobljene od začetka potovanja.

219. člen

Z zakonitimi zastavnimi pravicami na ladji notranje plovbe so zavarovani:

1)

sodni stroški, povzročeni z zaustavitvijo in čuvanjem ladje od trenutka zaustavitve v postopku izvršbe ali zavarovanja, vštevši tudi stroške, ki su nujni za vzdrževanje ladje;

2)

terjatve poveljnika in drugih članov ladijske posadke iz delovnega razmerja na ladji za zadnjih šest mesecev delovnega razmerja;

3)

nagrade za reševanje in prispevek ladje k skupni havariji.

Zakonita zastavna pravica za glavnico zajema tudi obresti ter stroške za pridobitev izvršilnega naslova.

Če je bila v izvršilnem postopku prodana ladja notranje plovbe ki je nasedla, bila onesposobljena ali potopljena in v splošnem interesu po odredbi pristojnega organa odstranjena, se stroški za odstranitev poravnajo pred razdelitvijo kupnine, pa tudi pred terjatvami pogodbenih in zakonitih zastavnih upnikov.

220. člen

Zakonite zastavne pravice na ladji notranje plovbe zajemajo vse stvari, ki so po svojem namenu stalno pritrjene na ladjo in pripadajo imetniku pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastniku ladje.

221. člen

Za terjatve poveljnika in drugih članov posadke iz delovnega razmerja v smislu 2. točke prvega odstavka 216. člena in 2. točke prvega odstavka 219. člena tega zakona se štejejo terjatve iz njihovega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, kadar gre za razmerja med družbenimi pravnimi osebami, civilnimi pravnimi osebami in državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, za katera se uporablja izključno jugoslovansko pravo.

222. člen

Določbe o zakonitih zastavnih pravicah na ladji ne veljajo za terjatve na povračilo jedrske škode.

223. člen

Zakonite zastavne pravice ne prenehajo s spremembo imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje, če ni v tem zakonu drugače določeno.

224. člen

Zakonite zastavne pravice na morski ladji zajemajo tudi naslednje njene pripadne terjatve in voznine:

1)

odškodninske terjatve, dolgovane za še ne popravljene materialne poškodbe, ki jih je pretrpela ladja, ali za izgubo voznine oziroma prevoznine in vlečnine;

2)

terjatve, dolgovane zaradi skupne havarije, če se nanašajo na še ne popravljene materialne poškodbe ladje ali na izgubo voznine oziroma prevoznine in vlečnine;

3)

terjatve nagrade, dolgovane za opravljeno reševanje, in sicer po odbitku zneskov, ki pripadajo poveljniku in drugim članom ladijske posadke.

225. člen

Zakonite zastavne pravice na ladji notranje plovbe zajemajo tudi naslednje njene pripadne terjatve:

1)

odškodninske terjatve, dolgovane zaradi izgube ladje ali za še ne popravljene materialne poškodbe, ki jih je pretrpela ladja;

2)

terjatve, dolgovane zaradi skupne havarije, če se nanašajo na še ne popravljene materialne poškodbe ladje;

3)

terjatve nagrade, dolgovane za opravljeno reševanje in še ne popravljene materialne poškodbe ladje.

226. člen

Zakonite zastavne pravice na ladji se ne nanašajo na terjatve, dolgovane imetniku pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastniku ladje iz zavarovalne pogodbe, kot tudi ne na premije, subvencije in druge pomoči družbenopolitičnih skupnosti.

227. člen

V smislu določb tega zakona o zakonitih zastavnih pravicah (členi 216 do 238) se šteje za voznino oziroma prevoznino morske ladje tista voznina oziroma prevoznina, ki jo naročnik prevoza oziroma potnik dolguje ladjarju.

Zakonite zastavne pravice v korist oseb iz 2. točke prvega odstavka 216. člena tega zakona bremenijo zneske voznine oziroma prevoznine in vlečnine, dolgovane za vsa potovanja, ki so bila opravljena med trajanjem istega delovnega razmerja na isti ladji.

Zakonite zastavne pravice za terjatve iz 3. in 5. točke prvega odstavka 216. člena tega zakona ter za terjatve zaradi trčenj in drugih nezgod med plovbo in za škode, prizadejane luškim napravam, dokom in plovnim potem iz 4. točke prvega odstavka 216. člena tega zakona, zajemajo samo tiste pripadne terjatve ladje in voznine oziroma prevoznine in vlečnine iz 224. člena tega zakona, ki so nastale po nastanku omenjenih terjatev.

228. člen

Terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico, ki se nanašajo na isto potovanje morske ladje, se poravnajo po vrstnem redu, navedenem v prvem odstavku 216. člena tega zakona, terjatve iz 2. točke prvega odstavka 216. člena tega zakona pa imajo enak vrstni red kot terjatve iz zadnjega potovanja.

Če terjatev, ki so navedene v posameznih točkah prvega odstavka 216. člena tega zakona, ni mogoče v celoti poravnati, se poravnajo v sorazmerju z njihovimi zneski. Pri terjatvah, navedenih v 3. in 5. točki prvega odstavka 216. člena tega zakona, ima v vsaki teh točk pozneje nastala terjatev prednost pred prejšnjo.

Šteje se, da so z istim dogodkom povezane terjatve nastale istočasno.

229. člen

Terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico zadnjega potovanja morske ladje, imajo prednost pred terjatvami prejšnjega potovanja.

Zakonite zastavne pravice v korist oseb, navedenih v 2. točki prvega odstavka 216. člena tega zakona, nastale iz istega delovnega razmerja, ki se nanaša na več potovanj, imajo isti vrstni red kot terjatve iz zadnjega potovanja.

230. člen

Terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico na ladjah notranje plovbe, se poravnajo po vrstnem redu, navedenem v prvem odstavku 219. člena tega zakona.

Če terjatev, ki imajo isti vrstni red, ni mogoče v celoti poravnati, se poravnajo v sorazmerju z njihovimi zneski, terjatve iz 3. točke prvega odstavka 219. člena tega zakona pa se poravnajo tako, da ima pozneje nastala terjatev prednost pred prejšnjo.

Šteje se, da so z istim dogodkom povezane terjatve nastale istočasno.

231. člen

Zakonita zastavna pravica na voznini oziroma prevoznini in vlečnini se lahko uveljavlja, vse dokler je voznina oziroma prevoznina in vlečnina še dolgovana ali dokler je njen znesek še pri poveljniku ali pri agentu ladje.

Zakonite zastavne pravice na pripadnih terjatvah se lahko uveljavljajo, vse dokler je terjatev dolgovana ali dokler je znesek, ki je bil zanjo izplačan, še pri poveljniku ali agentu ladje.

232. člen

Zakonite zastavne pravice na ladji prenehajo:

1)

s prenehanjem terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico;

2)

s potekom enega leta, pri zakonitih zastavnih pravicah iz 5. točke prvega odstavka 216. člena tega zakona pa s potekom šestih mesecev;

3)

s prodajo ladje v izvršilnem ali stečajnem postopku;

4)

s prodajo ladje pod naslednjimi pogoji:

-

da je prenos pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnine ladje vpisan v vpisnik ladij;

-

da je vpis prenosa pravice razpolaganja oziroma lastnine ladje v vpisnik ladij objavljen v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo vpisi v register podjetij, v kraju, kjer se vodi vpisnik, v katerega je ladja vpisana, in nabit na razglasno desko sodišča, na katerega območju se vodi vpisnik ladij, v katerega je ladja vpisana;

-

da zakoniti zastavni upnik ne začne postopka za poravnavo svoje terjatve v dveh mesecih od objave vpisa v uradnem glasilu ali pred potekom roka iz 2. točke tega odstavka;

5)

z ustanovitvijo sklada omejene odgovornosti za terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico, za katere velja omejena odgovornost.

Zakonite zastavne pravice na morski ladji prenehajo z razglasitvijo ladje za pomorski plen oziroma vojni plen na morju. Če je ladja osvobojena, začno znova veljati tiste zakonite zastavne pravice, ki po 2. točki prvega odstavka tega člena niso prenehale pred zaplembo ladje.

233. člen

Rok iz 2. točke prvega odstavka 232. člena tega zakona se šteje:

-

pri zakonitih zastavnih pravicah za terjatve iz reševanja - od dneva, ko je bilo končano reševanje;

-

pri zakoniti zastavni pravici zaradi trčenja ladij ali druge nezgode med plovbo ter za terjatve zaradi telesnih poškodb - od dneva, ko je bila škoda prizadejana;

-

pri zakoniti zastavni pravici zaradi izgube ali poškodbe tovora ali prtljage - od dneva, ko sta bila tovor oziroma prtljaga izročena ali bi morala biti izročena;

-

pri zakoniti zastavni pravici za popravila in nabave ter za druge terjatve iz 5. točke prvega odstavka 216. člena tega zakona

-

od dneva, ko je terjatev nastala;

-

v vseh drugih primerih - od dneva zapadlosti terjatve.

Rok iz 2. točke prvega odstavka 232. člena tega zakona preneha z vložitvijo tožbe za uveljavitev terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico. Če gre za zakonito zastavno pravico na morski ladji, preneha ta rok teči z vložitvijo tožbe samo, če se ladja zaustavi ali če se zaznamba vložene tožbe vpiše v vpisnik ladij, v katerega je ladja vpisana.

Ko postane sodba na podlagi vložene tožbe, ki je bila predmet zaznambe, izvršljiva, preneha zakonita zastavna pravica v 60 dneh od izvršljivosti sodbe, če upnik v tem roku ne zahteva prodaje ladje, ali če sodišče na njegovo zahtevo ne zaustavi ladje. Upnik ima pravico v tem roku zahtevati od sodišča, da se njegova zakonita zastavna pravica vpiše v vpisnik ladij z vrstnim redom od trenutka, ko je bila vanj vpisana zaznamba tožbe za uveljavitev zakonite zastavne pravice.

234. člen

Določbe tega zakona o zakonitih zastavnih pravicah na ladji se uporabljajo tudi, če izkorišča ladjo oseba, ki ni imetnik pravice razpolaganja oziroma ni lastnik, razen če je bila ladja imetniku pravice razpolaganja oziroma lastniku odvzeta z nedovoljenim dejanjem, zakoniti zastavni upnik pa ni pošten.

235. člen

S prenehanjem zakonite zastavne pravice na ladji ne preneha terjatev, ki je bila z njo zavarovana.

Z odstopom terjatve zavarovane z zakonito zastavno pravico, se prenese tudi zakonita zastavna pravica na ladji.

236. člen

Zakonita zastavna pravica na ladji ne preneha z izbrisom ladje iz vpisnika ladij.

237. člen

Določbe členov 216 do 236 tega zakona ne veljajo za ladje, vpisane v vpisnik javnih ladij.

238. člen

Določbe tega zakona o zakonitih zastavnih pravicah na ladji veljajo tudi za čolne in ladje v gradnji, ki plavajo na vodi.

IV . poglavje

VPISOVANJE LADIJ V VPISNIKE

1. Skupne določbe

239. člen

Določbe tega zakona o vpisovanju ladij v vpisnike veljajo tudi za ladje v gradnji, če ni v tem zakonu drugače določeno.

240. člen

Vpisi v vpisnik ladij se opravljajo na podlagi odločb in sklepov pristojnih organov.

Odločbo o vpisu v list A vložka glavne knjige vpisnika ladij izda organ, ki vodi vpisnik, v katerega je ladja vpisana.

Sklep o prvem vpisu ladje, sklepe o vpisih v list B in list C vložka glavne knjige vpisnika ladij in sklep o izbrisu ladje izda stvarno pristojno redno sodišče, na katerega območju ima sedež organ, ki vodi vpisnik.

Sklep o prenosu vpisa ladje iz enega jugoslovanskega vpisnika ladij v drug jugoslovanski vpisnik izda stvarno pristojno redno sodišče, na katerega območju ima sedež organ, ki vodi vpisnik ladij, v katerega se mora ladja vpisati.

Vpis iz drugega odstavka tega člena se opravi po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.

241. člen

V vpisnik ladij se smejo vpisati le: pravica razpolaganja z ladjo in pogodbena zastavna pravica na ladji, zakup ladje in ladjarska pogodba na čas za vso ladjo, na ladjah, ki niso družbena lastnina, pa stvarne pravice, pravica zakupa ladje, ladjarska pogodba na čas za vso ladjo in predkupna pravica.

242. člen

Vpis v vpisnik ladij vsebuje besedilo odločbe o vpisu.

Če se po stanju vpisa v vpisniku ladij odločba o vpisu ne more izvršiti, se sme vpis opraviti le na podlagi nove odločbe s katero se prejšnja odločba popravlja ali spremeni.

243. člen

Vpisi na podlagi tega zakona so:

1)

prvi vpis v vpisnik ladij - s katerim se v jugoslovanski vpisnik ladij vpiše ladja, ki do tedaj ni bila vpisana v jugoslovanski vpisnik;

2)

vpis v list A - s katerim se v list A vložka glavne knjige vpisnika ladij vpišejo podatki o identifikaciji ladje in o njenih tehničnih značilnostih;

3)

vknjižba - s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic brez posebne opravičbe (nepogojni vpis pravic ali nepogojni izbris);

4)

predzaznamba - s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic pod pogojem poznejše opravičbe (pogojni vpis pravic ali pogojni izbris);

5)

zaznamba - s katero se evidentirajo osebna razmerja, ki so pomembna za razpolaganje s premoženjem, ali druga dejstva, s katerih zaznambo so po zakonu povezani določeni pravni učinki;

6)

prenos vpisa ladje - s katerim se ladja iz enega jugoslovanskega vpisnika ladij vpiše v drug jugoslovanski vpisnik;

7)

izbris ladje - s katerim se ladja izbriše iz jugoslovanskega vpisnika ladij.

244. člen

Pravica razpolaganja z ladjo in pogodbena zastavna pravica na takšni ladji oziroma lastninska pravica ter druge stvarne pravice na ladji, ki ni družbena lastnina, se lahko vpišejo na celo ladjo ali na delež, določen glede na celoto, vendar ne na posamezne njene sestavne dele.

Pogodbena zastavna pravica se ne more vpisati na delež glede na celoto, če je pravica razpolaganja z ladjo ali lastninska pravica na ladji vpisana na eno samo osebo, kot tudi ne na del tistega deleža, za katerega je v vpisniku ladij vpisan en sam solastnik.

Vpis prenosa terjatve, zavarovane s pogodbeno zastavno pravico, in pridobitve podzastavne pravice je dovoljen glede cele terjatve kot tudi glede njenega dela, določenega sorazmerno ali številčno.

245. člen

Za določene stvari, ki so pritiklina ladje, se lahko s privolitvijo imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje v vpisniku ladje zaznamuje, da spadajo v sredstva drugega podjetja ali v lastnino druge osebe.

246. člen

Vpis pogodbene zastavne pravice mora obsegati najmanj naslednje:

1)

denarni znesek terjatve, ki je zavarovana s pogodbeno zastavno pravico;

2)

višino obresti, če se morajo poleg terjatve plačati tudi te;

3)

firmo oziroma ime in sedež oziroma osebno ime in stalno prebivališče pogodbenega zastavnega upnika;

4)

določila o zapadlosti, če so vsebovana v listini.

247. člen

Če so z zastavno pravico zavarovane terjatve, ki bi utegnile nastati zaradi odobrenega kredita, prevzetega poslovodstva ali poroštva ali zaradi povračila škode, je treba v listini, na podlagi katere se opravljajo vpisi, navesti najvišji znesek, ki ga sme doseči kredit ali odgovornost.

248. člen

Vpisi so dovoljeni le zoper tistega, na katerega je ob vložitvi predloga v vpisniku ladij vpisana ali se sočasno vpisuje pravica razpolaganja z ladjo ali lastninska pravica oziroma tista pravica, glede katere se opravlja vpis.

249. člen

Če si je več oseb zaporedoma pridobilo pravico do vpisa kakšne pravice na ladji ali na ladji vpisani pravici, te svoje pravice pa niso vpisale, lahko zadnji pridobitelj zahteva vpis zadevne pravice neposredno nanj, če dokaže, kdo so njegovi predniki.

Če je bila na nekoga prenesena terjatev, zavarovana s pogodbeno zastavno pravico, ki je vpisana v vpisnik ladij, terjatev pa je poravnana, lahko dolžnik zahteva, naj se vpis izbriše brez predhodnega vpisa, če dokaže prenos.

250. člen

Če upnik, ki ima pravico zahtevati vpis pogodbene zastavne pravice na ladji ali podzastavne pravice na vpisani zastavni pravici svojega dolžnika, ne zahteva tega vpisa, lahko zahteva vpis teh pravic v korist upnika tudi porok.

Vsak deležnik lahko zahteva zase in v imenu drugih deležnikov vpis skupnih pravic, ki se ne dajo razdeliti v razmerju do celote.

251. člen

Vpisi v vpisnik ladij po sklepu sodišča o dedovanju in volilu se opravijo na podlagi pravnomočnega sklepa pristojnega zapuščinskega sodišča.

2. Vrstni red

252. člen

Za vrstni red vpisa je odločilen trenutek, ko je predlog za vpis prispel k organu, ki vodi vpisnik ladij, v katerem je treba opraviti vpis.

Vpisi, opravljeni na podlagi predlogov, ki so prispeli ob istem času, imajo isti vrstni red, če ni v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.

253. člen

Z vknjižbo ali predzaznambo odstopa prednosti se lahko spremeni vrstni red pravic, ki so vknjižene na ladji. Za to spremembo je potrebna privolitev upravičenca, ki odstopa svoj vrstni red in se njegova pravica umika, kot tudi upravičenca, ki stopa na njegovo mesto naprej. Če je pravica, ki se umika, pogodbena zastavna pravica je potrebna tudi privolitev imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje, če je pravica, ki se umika obremenjena s pravico koga drugega, pa tudi njegova privolitev. Ta sprememba ne posega v obseg in vrstni red drugih vpisanih pravic.

254. člen

Pravica, ki stopa naprej, pridobi brez omejitve vrstni red pravice, ki se umika, če je ta vpisana v vpisnik ladij neposredno pred njo ali če ji odstopijo prednost tudi vsi upravičenci, katerih pravice so vpisane med njima.

255. člen

Če gre za odstop prednosti med pravicama, ki nista vpisani neposredno druga za drugo, brez privolitve upravičencev, katerih pravice so vpisane med njima, pridobi pravica, ki stopa naprej, vrstni red pravice, ki se umika, le v njenem obsegu in vsebini.

Če je pravica, ki se umika, pogojna ali vezana na rok, se sme v izvršilnem postopku, opravljenem pred nastopom tega pogoja ali roka, pravica, ki stopa naprej, poravnati samo v tolikšnem znesku, kolikor ji pripada po njenem prvotnem vrstnem redu.

Če mora kupec na javni prodaji prevzeti pravico, ki se umika, po njenem prejšnjem vrstnem redu brez vštetja v kupnino, se pri razdelitvi kupnine pravica, ki stopa naprej, upošteva po njenem prvotnem vrstnem redu.

256. člen

Če ni drugače dogovorjeno, ima pravica, ki stopa naprej, tudi na svojem prvotnem mestu prednost pred pravico, ki se umika.

257. člen

Če stopi z odstopom prednosti več pravic na mesto druge pravice in je odstop sočasno vknjižen, gre tudi na novem mestu prednost pravici, ki je imela dotlej prednost v vrstnem redu, če ni drugače dogovorjeno.

258. člen

Poznejše spremembe glede obstoja ali obsega pravice, ki se je z odstopom prednosti umaknila, ne vplivajo na vrstni red pravice, ki je stopila naprej, če ni drugače dogovorjeno.

3. Prijave in predlogi

259. člen

Odločba o vpisu ladje v vpisnik ladij se izda na prijavo ali predlog upravičene stranke oziroma na zahtevo pristojnega organa, če v tem zakonu ni drugače določeno.

Prijave in predlogi oziroma zahteve iz prvega odstavka tega člena se vlagajo pri organu, ki vodi vpisnik ladij, v katerega je ladja vpisana ali v katerega naj bi bila vpisana.

260. člen

Prijave in predloge za vpis ladje v vpisnik ladij je treba vložiti v zadostnem številu izvodov pri organu, ki vodi vpisnik ladij, in sicer za ta organ, za sodišče, ki izda sklep o vpisu (tretji odstavek 240. člena) in za stranke, ki jim je treba sklep vročiti.

Če ni vloženo zadostno število izvodov prijave ali predloga, zahteva organ iz prvega odstavka tega člena od vložnika, naj to stori v določenem roku. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, določi ta organ, da se vloga prepiše na vložnikove stroške.

261. člen

Če je vloga vezana na rok, predpisan v določbah tega zakona o vpisovanju v vpisnike ladij, je pravočasna samo, če pred potekom roka prispe k pristojnemu organu, pri katerem se vodi vpisnik ladij.

Roki iz določb tega zakona o vpisovanju v vpisnik ladij, razen rokov za opravičbo predzaznambe (318. in 320. člen) in roka za predložitev izvirne listine (282. člen) ali prevoda (283. člen), se ne morejo podaljševati.

Zaradi zamude rokov, določenih s tem zakonom za vpise v vpisnik ladij, ni dopustna vrnitev v prejšnje stanje.

262. člen

Za prvi vpis ladje, ki mora biti vpisana v vpisnik ladij (174. člen), za vpis sprememb, ki se vpisujejo v list A vložka glavne knjige vpisnika ladij, in za vpis sprememb, zaradi katerih se ladja izbriše iz vpisnika ladij, je treba vložiti pismeno prijavo.

Za druge vpise se vlaga pismen predlog.

263. člen

V prijavi ali v predlogu za vpis ladje v vpisnik ladij je treba navesti organ, pri katerem se predlog oziroma prijava vlaga, osebno ime in stalno prebivališče oziroma ime in sedež vložnika kot tudi tistih oseb, katerim je treba vročiti odločbo (sklep) o vpisu ter ime oziroma označbo ladje, na katero se vpis nanaša.

V predlogu oziroma prijavi je treba natančno navesti, kaj naj se vpiše v vpisnik.

Predlog za vknjižbo vsebuje molče tudi predlog za predzaznambo, če predlagatelj predzaznambe ni izrecno izključil.

Z enim samim predlogom se lahko zahteva več vpisov na podlagi ene listine, kot tudi vpis iste pravice v več vložkov ali vpis več pravic v en vložek.

264. člen

Prijava za vpis ladje v vpisnik ladij mora navajati vse podatke, ki se vpisujejo v vpisnik. Prijavi je treba priložiti listine, s katerimi se dokazujejo podatki, ki se vpisujejo v vpisnik.

265. člen

Predlogu, ki ga vloži zakoniti zastopnik kakšne osebe za vpis pridobitve, prenosa, omejitve ali prenehanja vpisanih pravic na ladjah, je treba priložiti dovoljenje pristojnega skrbstvenega organa, kadar je takšno dovoljenje potrebno.

266. člen

Vpisi v list A vložka glavne knjige vpisnika ladij, vknjižbe in predzaznambe se smejo dovoliti samo na podlagi listin, sestavljenih v obliki, ki je predpisana za njihovo veljavnost.

Imena oziroma osebna imena oseb, ki sodelujejo v pravnem poslu, navedenem v listini, na podlagi katere se opravlja vpis, morajo biti natančno navedena. V tej listini mora biti naveden tudi kraj, kjer je bila listina sestavljena in datum, kdaj je bila sestavljena.

V listinah o pridobitvi, prenosu, omejitvi in prenehanju pravic iz 190. člena tega zakona mora biti navedena tudi veljavna pravna podlaga.

Listine, na podlagi katerih se opravlja vpis v vpisnik ladij, ne smejo imeti takšnih vidnih pomanjkljivosti, ki bi slabile njihovo verodostojnost; če pa so sestavljene iz več listov, morajo biti listi tako speti, da ni mogoče vstaviti nobenega novega.

267. člen

Listine, na podlagi katerih se opravljajo vpisi v list B in list C vložka glavne knjige vpisnika ladij, je treba priložiti v izvirniku, druge listine pa so lahko priložene tudi v overjenem prepisu.

Od vsake listine iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti tudi po en neoverjen prepis ali fotokopijo za zbirko listin. Voditelj vpisnika ladij potrdi, da se prepis oziroma fotokopija ujema z izvirnikom.

Če je izvirnik listine v uradnih spisih ali v hrambi pri organu, ki vodi vpisnik ladij, ali če je priložen že vloženemu predlogu oziroma prijavi, zadostuje priložiti prepis ali fotokopijo v dveh izvodih in navesti, kje je izvirnik.

Če izvirnika ni mogoče takoj predložiti zato, ker je pri kakšnem drugem organu ali pri sodišču, je treba to navesti v predlogu oziroma prijavi in priložiti prepis ali fotokopijo s potrdilom upravnega organa ali sodišča, da se prepis oziroma fotokopija ujema z izvirnikom, ter en neoverjen prepis ali fotokopijo.

268. člen

Listinam, sestavljenim v tujem jeziku, je treba priložiti overjen prevod v jeziku kakšnega jugoslovanskega naroda ali narodnosti v skladu z ustavo SFRJ in zakonom.

4. Opravljanje vpisa

a)

Skupne določbe

269. člen

V nepravdnem postopku za vpise v vpisnik ladij, ki se opravljajo pred sodiščem, se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Postopek iz prvega odstavka tega člena opravi sodnik posameznik.

270. člen

Pri vpisih v vpisnik ladij so stranke tisti, ki prosijo za vpis, in tudi vsi tisti, katerih pravice so vpisane v vpisnik ladij.

271. člen

Sporazum strank o pristojnosti sodišča nima pravnega učinka.

272. člen

Pri vpisih v vpisnik ladij izdaja sodišče odločbe v obliki sklepov.

273. člen

Stranke in drugi udeleženci v postopku za vpis v vpisnik ladij se smejo zaslišati ustno ali s pismeno izjavo. Kadar je treba zaslišati več oseb, je mogoče posamezne izmed njih zaslišati tudi v odsotnosti ostalih.

274. člen

O ustnih dejanjih, opravljenih med postopkom za vpis v vpisnik ladij, se sestavi zapisnik.

O manj pomembnih izjavah ali obvestilih se sme namesto zapisnika zapisati na spisu le uradni zaznamek.

275. člen

V postopku za vpis v vpisnik ladij plača vsaka stranka svoje stroške.

276. člen

Za odločanje sodišča o prijavi ali predlogu je odločilen trenutek, ko sta prijava ali predlog prispela k upravnemu organu, ki vodi vpisnik ladij.

277. člen

Prijavo ali predlog za vpis v vpisnik ladij vpiše organ, ki vodi vpisnik, v dnevnik vpisnika ladij; v njem navede dan, uro in minuto, ko je prijavo oziroma predlog dobil. Obenem mora v vložku vpisnika ladij, v katerega je ladja vpisana, če je že odprt, evidentirati, da je vložena prijava ali da je vložen predlog za vpis, in s svinčnikom zapisati številko, pod katero je vloga vpisana v dnevnik vpisnika ladij.

Če vložek še ni odprt, ga je treba odpreti takoj, ko prispe prijava ali predlog za prvi vpis ladje v vpisnik in vanj s svinčnikom zapisati številko, pod katero je vloga vpisana v dnevnik vpisnika ladij, ime oziroma označbo ladje, kot tudi številke vseh nadaljnjih prijav ali predlogov, ki prispejo, dokler ladja ni vpisana ali dokler sklep o zavrnitvi vpisa ladje v vpisnik ne postane dokončen.

Vložek za prvi vpis ladje v vpisnik ladij se ne odpre, če sta prijava ali predlog popolnoma nerazumljiva ali nedoločna.

278. člen

Ko prispe predlog za vknjižbo, predzaznambo ali zaznambo na ladji, ki je že vpisana v vpisnik ladij, ugotovi organ, ki vodi vpisnik ladij, ali so po stanju vpisov v vpisniku, v katerega je ta ladja vpisana, kakšne ovire za zahtevani vpis. Ta organ zaznamuje na samem predlogu, ali so ovire ali ne, predlog s prilogami pa pošlje pristojnemu sodišču.

Sodišče ni vezano na poročilo organa iz prvega odstavka tega člena o stanju vpisov v vpisniku ladij, temveč ima pravico samo opraviti potrebne poizvedbe, da ugotovi stanje v vpisniku.

279. člen

Predlog za prenos vpisa ladje v vpisnik ladij, ki ga vodi drug organ, se vloži pri organu, pri katerem je ladja vpisana.

Predlogu je treba priložiti listine, s katerimi se dokazuje, da so dani pogoji za prenos vpisa ladje iz prvega odstavka tega člena.

Ko prejme organ, pri katerem je ladja vpisana v vpisnik, prijavo ali predlog za prenos vpisa, zaznamuje prošnjo za prenos v vpisniku ladij, v katerega je vpisana, prijavo oziroma predlog z izpiskom iz vložka glavne knjige vpisnika ladij pa pošlje stvarno pristojnemu sodišču, na katerega območju ima sedež organ, v katerega vpisnik se prenaša vpis. Ko izda sodišče sklep o vpisu ladje z vsemi podatki iz prejetega izpiska v novi vpisnik, pošlje sklep o tem organu, pri katerem je bila ladja do tedaj vpisana, in organu, v katerega vpisnik se prenaša vpis. Organ, pri katerem se ladja briše iz vpisnika, izbriše ladjo iz vpisnika in pošlje organu, v katerega vpisnik se ladja vpisuje, zbirko listin, ki se nanaša na ladjo, izbrisano iz njegovega vpisnika.

Če je vložen predlog za prenos ladje iz enega vpisnika v drugi vpisnik, ki se vodi pri istem organu, ravna ta organ po tretjem odstavku tega člena.

280. člen

Sodišče dovoli na podlagi predloga ali prijave in njunih prilog vpis v vpisnik ladij:

1)

če iz vpisnika ne izhaja glede ladje ali pravic na ladji nobena ovira za zahtevani vpis oziroma če so pri prijavi ali predlogu za prvi vpis ladje v vpisnik ladij izpolnjeni pogoji iz 174. in 175. člena tega zakona;

2)

če ni utemeljenega dvoma o tem, da ima predlagatelj pravico predlagati vpis in da so udeleženci, na katerih pravice se nanaša vpis, sposobni razpolagati s temi pravicami;

3)

če je prošnja glede na vsebino predloženih listin utemeljena;

4)

če imajo listine takšno obliko, kakršna se zahteva za dovolitev vknjižbe, predzaznambe ali zaznambe.

Pri vpisu v vpisnik ladij, ki ga dovoljuje kakšno drugo sodišče, ne pa sodišče iz 240. člena tega zakona, se sodišče iz 240. člena tega zakona omeji na odločanje o tem, ali je vpis dovoljen glede na stanje vpisnika; glede drugih pogojev za vpis pa pripada odločitev sodišču, ki dovoljuje vpis.

281. člen

Razen v primerih iz 302., 322. in 346. člena tega zakona odloči sodišče glede vsake prijave ali predloga o sami stvari, ne da bi zaslišalo stranke in praviloma brez predhodne odločbe (282., 283. in 366. člen). Sodišče mora v sklepu izrecno navesti, ali je predlogu ugodilo ali ga je zavrnilo.

Če ugodi predlogu le delno, odredi sodišče vpis v delu, v katerem je predlogu ugodilo, zavrne pa tisti del predloga, ki mu ni ugodilo.

Če predlog v celoti ali delno zavrne, navede sodišče v sklepu vse razloge, zaradi katerih predlog zavrača.

282. člen

Sodišče izda sklep o vpisu v vpisnik ladij na podlagi izvirnih listin.

Če iz prijave ali predloga in priloženih prepisov listin izhaja, da bi bilo zahtevi mogoče ugoditi, če bi bila predložena izvirna listina, odredi sodišče, da za zadevno pravico ohrani vrstni red, zaznambo, prijave ali predloga v vpisniku ladij z opombo "dokler ne prispe izvirnik".

Obenem določi sodišče predlagatelju primeren rok, v katerem mora predložiti izvirno listino, če je ni sodišče, pri katerem je, dolžno poslati že po uradni dolžnosti. Če sodišče naknadno pošlje izvirno listino ali če je listina predložena v določenem roku, se odloči o predlogu v sami stvari.

Če izvirna listina ni predložena v določenem ali podaljšanem roku, sodišče predlog zavrže in po uradni dolžnosti odredi izbris zaznambe.

Če iz predloga in priloženih listin izhaja, da zahtevi ne bi bilo mogoče ugoditi, tudi če bi bila izvirna listina priložena, sodišče zavrne predlog.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prijave za prvi vpis ladje ali ladje v gradnji.

283. člen

Če prijavi ali predlogu ni priložen prevod listine, ki je sestavljena v tujem jeziku, iz vloge pa ne sledi, da je treba zahtevo zavrniti, odredi sodišče, da ohrani vrstni red zadevne pravice, zaznambo predloga oziroma prijave v vpisniku z opombo "dokler ne prispe prevod". Obenem določi predlagatelju primeren rok, v katerem mora predložiti prevod. Če ta izroči prevod v določenem ali podaljšanem roku, odloči sodišče o predlogu v sami stvari; v nasprotnem primeru pa prijavo oziroma predlog zavrže in po uradni dolžnosti odredi izbris zaznambe.

284. člen

Sodišče ne more dovoliti, da bi bilo v vpisnik ladij vpisano kaj več ali kaj drugega, kot je stranka zahtevala, čeprav bi bila ta po predloženih listinah upravičena zahtevati kaj več ali kaj drugega.

Če je predlagana samo predzaznamba, ni mogoče odrediti vknjižbe, čeprav so dani pogoji za vknjižbo.

285. člen

Če iz listin izhaja, da je pridobitelju knjižne pravice dano dovoljenje za vknjižbo, da pa so mu hkrati naložene omejitve glede razpolaganja s pridobljeno pravico ali da so mu naložene obveznosti, glede katerih je dogovorjena sočasna vknjižba v korist določenih upravičencev, zahtevanega vpisa ni mogoče dovoliti, če ni obenem predlagana tudi vknjižba ali - glede na to, kakšna je listina - vsaj predzaznamba dogovorjenih omejitev ali obveznosti.

Sočasen vpis medsebojnih pravic in obveznosti lahko predlaga katerakoli stranka.

286. člen

Odločba, s katero se dovoljuje vpis v vpisnik ladij, mora navajati:

1)

vložek, v katerega se mora vpisati, in ime ladje, na katero se nanaša vpis;

2)

ime in sedež oziroma ime in stalno prebivališče osebe, v katere korist naj bo vpis opravljen, ladja ali pravica na ladji, na kateri naj bo opravljen, listine, na podlagi katerih se vpis dovoljuje, vrsto vpisa, ki ga je treba opraviti, in glavno vsebino pravice, ki se vpisuje, in sicer z besedami, ki jih je treba vpisati v vpisnik ladij.

Če vsebine pravice, ki se vpisuje, ni mogoče kratko izraziti, je dovoljeno sklicevati se na natančno označena mesta v listinah, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, in sicer z učinkom, kot da bi bila ta mesta vpisana v glavno knjigo.

Sklep, s katerim sodišče dovoljuje vpis pravice razpolaganja z ladjo, mora vsebovati tudi določilo o vpisu ladje kot družbene lastnine.

Sklep, s katerim sodišče odredi vpis ladje v vpisnik ladij, mora navajati vse podatke, ki jih je treba vpisati v list A, in sicer z besedami, s katerimi so navedeni v predhodni odločbi organa, ki vodi vpisnik ladij.

287. člen

Če izda sklep o vpisu v vpisnik ladij drugo sodišče, ne pa sodišče, ki je pristojno po 240. členu tega zakona, pošlje svoj sklep organu, pri katerem se vodi vpisnik ladij, v katerega je ladja vpisana, da opravi postopek po 277. in 278. členu tega zakona. Ta organ pošlje spise sodišču, ki je pristojno po 240. členu tega zakona. To sodišče ravna nato po drugem odstavku 278. člena in po drugem odstavku 280. člena tega zakona in izda bodisi sklep, s katerim odredi izvršitev vpisa, bodisi sklep, s katerim zavrne izvršitev dovoljenega vpisa, svoj sklep pa pošlje sodišču, ki je izdalo sklep, s katerim je vpis dovolilo, in organu, pri katerem se vodi vpisnik ladij, v katerega je ladja vpisana, z vsemi zadevnimi spisi, da bi bilo mogoče opraviti vpis in sklep vročiti osebam, ki so v njem navedene.

288. člen

Če sodišče iz 240. člena tega zakona zavrne predlog za vknjižbo ali predzaznambo ali za prvi vpis ladje v vpisnik ali predlog za zaznambo vrstnega reda ali če zavrne izvršitev dovoljenega vpisa (287. člen), odredi s sklepom vpis zaznambe, da je omenjene zahtevke zavrnilo. Enako ravna sodišče tudi, če je zavrnilo predlog za dovolitev prodaje, da bi se izterjala terjatev, za katero ni vknjižena zastavna pravica.

Zaznamba se ne vpiše:

1)

če iz predloga in njegovih prilog ni mogoče ugotoviti, za katero ladjo ali pravico gre, ali če ladja oziroma pravica, na kateri se zahteva vpis, ni vpisana v navedenem vpisniku ladij, ali če ob prijavi ali predlogu za prvi vpis ni bil odprt vložek za vpis;

2)

če pravica razpolaganja z ladjo ali lastninska pravica oziroma kakšna druga pravica na ladji ni vpisana v korist osebe, zoper katero se po vsebini listine lahko opravi vknjižba ali predzaznamba.

Vpis zaznambe se označi na sklepu.

289. člen

Če katerega izmed predlogov, navedenih v 288. členu tega zakona, zavrne kakšno drugo sodišče, ne pa sodišče iz 240. člena tega zakona, zaprosi to sodišče po uradni dolžnosti sodišče iz 240. člena tega zakona, naj odredi vpis zaznambe o zavrnitvi predloga.

290. člen

Če sodišče iz 240. člena tega zakona ugotovi, da je postal sklep, s katerim je zavrnilo vpis iz 288. in 289. člena tega zakona, pravnomočen zato, ker ni bilo pritožbe, izda po uradni dolžnosti sklep o izbrisu zaznambe o zavrnitvi vpisa in o tem obvesti stranke.

291. člen

Sklep o vpisu skupaj z vsemi listinami, ki so bile priložene prijavi ali predlogu za vpis, vroči sodišče organu, ki vodi vpisnik ladij, da ta opravi vpis in ravna po 301. in 304. členu tega zakona ter vroči sklep osebam, ki so v njem navedene.

292. člen

Sklep o vpisu izvede organ, ki vodi vpisnik, v katerega je ladja vpisana; če gre za prvi vpis, pa organ, ki vodi vpisnik, v katerega je treba ladjo vpisati.

293. člen

Vsak vpis, razen vpisa tehničnih podatkov v list A, mora navajati:

1)

datum, ko je bil predlog prejet, ter številko dnevnika vpisnika ladij;

2)

ime listine, ki je podlaga za vpis, kraj, kjer je bila listina sestavljena, in datum, ko je bila sestavljena;

3)

ime sodišča ter številko in datum njegovega sklepa, s katerim je dovolilo vpis;

4)

vrsto vpisa (243. člen) in glavno vsebino pravice oziroma dejstva, ki ga je treba vpisati;

5)

ime in sedež oziroma ime in stalno prebivališče osebe, v katere korist je vpis.

Če prispe organu sočasno več predlogov, ki se nanašajo na isto ladjo, zaznamuje ta pri vsakem vpisu na podlagi teh predlogov številke drugih predlogov z označbo, da so prispeli hkrati.

294. člen

Ko organ, ki vodi vpisnik ladij, prejme sklep, s katerim sodišče odreja vpis ladje v vpisnik, vpiše ladjo sočasno v list A in list B vpisnika. Ko opravi vpis, ravna ta organ po določbah 301. in 304. člena tega zakona.

Če dobi organ iz prvega odstavka tega člena sklep, s katerim sodišče zavrača vpis ladje v vpisnik ladij in odreja vpis zaznambe, da je zahtevek zavrnilo, vpiše zaznambo v list A vložka, odprtega v smislu drugega odstavka 277. člena tega zakona.

295. člen

Sklep o zavrnitvi prijave ali predloga za vpis ladje v vpisnik ladij se zaznamuje v listu A vložka, ki je bil odprt ob vložitvi prijave ali predloga.

Zaznamba iz prvega odstavka tega člena se ne vpiše, če ob prijavi ali predlogu ni bil odprt nov vložek (tretji odstavek 277. člena).

296. člen

V vsakem sklepu navede sodišče, komu ga je treba vročiti in komu naj organ pošlje posamezno listino (drugi odstavek 304. člena).

297. člen

Sklepe o predlogih in prijavah za vpis v vpisnik ladij je treba vročiti vložniku prijave oziroma predloga in tistemu, na čigar pravici razpolaganja z ladjo oziroma lastnini je pridobil kdo kakšno pravico ali čigar pravice se prenašajo, omejujejo, obremenjujejo ali razveljavljajo, kot tudi tistemu, zoper katerega je v vpisnik ladij vpisana zaznamba.

Sklep, s katerim se dovoljuje popoln ali delen izbris kakšnega vpisa, se vroči tudi vsem tistim, v katerih korist so bile na vpisani pravici vpisane nadaljnje vknjižbe ali predzaznambe.

Sklep o vknjižbi ali predzaznambi, s katerim se na vpisanih pravicah drugih vpisuje zastavna pravica ali odstop pravice, je treba vročiti tudi imetniku pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastniku ladje.

Sklep, s katerim se na predlog pooblaščenca dovoljuje vpis zoper stranko, ki je dala poblastilo, se vroči stranki osebno, če pooblastilo ne ustreza drugemu odstavku 307. člena tega zakona.

298. člen

Vročitev iz 297. člena tega zakona se opravlja po določbah zakona o pravdnem postopku o osebnem vročanju strankam.

Če je treba stranki vrniti priložene izvirnike listin (304. člen), se izvirniki vrnejo stranki, ki jih je priložila, če ta ni odredila drugače.

299. člen

Veljavnosti vpisa ni mogoče izpodbijati zato, ker vročitev ni bila opravljena v redu ali sploh ni bila opravljena.

Oseba, ki iz opravljenega vpisa izvaja zase kakšno pravico ali oprostitev obveznosti, ni dolžna dokazovati, da je bila vročitev opravljena.

300. člen

Organ, ki je opravil vpis izbrisa ladje iz vpisnika ladij, izda stranki na njeno zahtevo potrdilo o izbrisu. V potrdilu navede razlog izbrisa in sklep, na podlagi katerega je opravil izbris.

301. člen

Na izvirniku listine, na podlagi katere je opravil vpis, potrdi organ, ki vodi vpisnik ladij, da je vpis opravljen.

V potrdilu iz prvega odstavka tega člena navede organ sklep, s katerim je sodišče odredilo vpis, in vložek, v katerega je bil vpis opravljen.

Če je bil vpis opravljen na podlagi več listin, ki so med seboj povezane, zapiše potrdilo na tisto listino, iz katere neposredno izhaja pravica vpisanega (249. in 250. člen).

302. člen

V vpisniku se ne sme nič brisati niti kako drugače narediti nečitljivo; tudi se ne sme nič dodati ali spremeniti.

Vsi vpisi v vpisniku ladij se morajo vpisovati s črnilom.

Če je bila pri vpisovanju storjena napaka in je bila ta opažena že med vpisovanjem, se popravi brez naloga pristojnega organa. Napako pri vpisovanju je treba prečrtati tako, da ostane čitljiva.

Napaka, ki je bila opažena šele po opravljenem vpisu, se sme popraviti le po nalogu pristojnega organa iz 240. člena tega zakona, ki mora zaslišati udeležence, če bi utegnila imeti napaka kakšno pravno posledico. Uvedba tega postopka se zaznamuje v listu, na katerem je bil opravljen napačen vpis. Ta zaznamba ima učinek, da poznejši vpisi ne ovirajo popravka napake. Ko postane odločba v zvezi s popravkom napake pravnomočna, se zaznamba po uradni dolžnosti izbriše.

Popravki napačnih vpisov morajo imeti datum, podpis voditelja vpisnika ladij in pečat organa, pri katerem se vodijo zadevni vpisniki.

303. člen

Sklep o izbrisu ladje iz vpisnika ladij ter zaznamba, da je bila prošnja za izbris ladje iz vpisnika ladij zavrnjena, se vpišeta v list A vpisnika ladij.

Potem, ko postane sklep o izbrisu ladje iz vpisnika ladij dokončen oziroma pravnomočen, prečrta organ, ki vodi vpisnik ladij, vsako stran vložka glavne knjige vpisnika z dvema rdečima navzkrižnima črtama in eno vodoravno črto na vsaki strani pod vsakim vpisom, pri čemer posameznih vpisov ne prečrta.

Organ iz drugega odstavka tega člena ravna po omenjenem odstavku tudi potem, ko postane sklep o zavrnitvi predloga ali prijave za prvi vpis ladje v vpisnik ladij (prvi odstavek 288. člena) dokončen oziroma pravnomočen.

304. člen

Po opravljenem vpisu vrne organ, ki vodi vpisnik ladij, stranki izvirne listine oziroma overjene prepise, če je bil prijavi ali predlogu priložen njihov neoverjen prepis. Sicer ostanejo izvirne listine oziroma njihovi overjeni prepisi v zbirki listin, organ pa obvesti stranko, da jih lahko v določenem času dvigne, če predloži overjene prepise. Organ lahko tudi sam naredi te prepise in zaračuna predpisane takse.

Če organ iz prvega odstavka tega člena opravi vpis na podlagi sklepa sodišča, ravna z listinami po tem sklepu (296. člen).

Glede prepisov, potrebnih za zbirko listin, je treba ravnati po prvem odstavku tega člena.

b)

Posebne določbe

Prvi vpis v vpisnik ladij

305. člen

Prvi vpis v vpisnik ladij v gradnji dovoli sodišče, če so prijavi oziroma predlogu za vpis priložene naslednje listine:

1)

listina, s katero se dokazuje pravica razpolaganja z ladjo oziroma lastninska pravica na ladji v gradnji;

2)

potrdilo ladjedelnice o tehničnih podatkih, ki se vpisujejo v list A vpisnika ladij v gradnji, ter kraju in začetku gradnje;

3)

izjava imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje v gradnji o imenu ladje v gradnji, če nima imena, pa izjava ladjedelnice o označbi ladje v gradnji.

306. člen

Prvi vpis ladje v vpisnik ladij dovoli sodišče, če so prijavi za vpis priložene naslednje listine:

1)

listina, s katero se dokazuje pravica razpolaganja z ladjo oziroma lastninska pravica na ladji;

2)

izpisek iz sodnega registra oziroma druga listina, s katero se dokazuje, kdo je imetnik pravice razpolaganja z ladjo, za ladjo, ki je lastnina občanov, pa listina, s katero se dokazuje, da je lastnik jugoslovanski državljan ali jugoslovanska civilna pravna oseba oziroma da so izpolnjeni pogoji za vpis ladje v vpisnik ladij;

3)

odločba o določitvi imena oziroma označbe ladje in vpisne luke za morsko ladjo oziroma vpisnega pristanišča za ladjo notranje plovbe;

4)

izmeritveno spričevalo;

5)

spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo, ki ga je za njen vpis v vpisnik ladij izdal Jugoslovanski ladijski register;

6)

listina, s katero je določen klicni znak morske ladje, po mednarodnem signalnem kodeksu, če mora ladja imeti takšen znak;

7)

listine, s katerimi se dokazujejo drugi podatki, ki se vpisujejo v list A vložka glavne knjige vpisnika ladij;

8)

potrdilo organa, ki vodi tuji vpisnik ladij, da je bila ladja izbrisana v tem vpisniku, če se ta prenaša iz tujega vpisnika v jugoslovanski vpisnik.

Prvi vpis ladje notranje plovbe, ki je bila vpisana v tuji vpisnik ladij, se opravi kot pogojni vpis v jugoslovanski vpisnik ladij notranje plovbe; vpis postane nepogojen takrat, ko vložnik prijave za prvi vpis predloži dokaz, da je bila ladja izbrisana iz tujega vpisnika ladij notranje plovbe, v katerega je bila vpisana. Organ, ki opravlja vpis, se lahko pri izvajanju določbe tega odstavka neposredno obrača na tuji organ, ki vodi vpisnik ladij notranje plovbe, v katerega je bila ladja vpisana.

Če je lastnik ladje tuj državljan ali tuja pravna oseba, mora prijavi priložiti listine, s katerimi dokazuje pravico do vpisa ladje v jugoslovanski vpisnik, kot tudi podatke, navedene v listinah iz prvega odstavka tega člena.

Vknjižba

307. člen

Če ni v tem ali drugem zveznem zakonu drugače določeno, se sme vknjižba (3. točka 243. člena) dovoliti le na podlagi javnih listin ali takšnih zasebnih listin, na katerih je podpise oseb, katerih pravico je treba omejiti, obremeniti, razveljaviti ali prenesti na drugo osebo, overil organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je pristojen za overitev podpisov.

Na podlagi zasebne listine, ki jo je izdal pooblaščenec, se sme vknjižba zoper pooblastitelja dovoliti le, če se pooblastilo, ki ga je ta izdal, glasi na določen posel ali na določeno vrsto poslov, od dneva izdaje pooblastila do dneva zahtevane vknjižbe pa ni minilo več kot leto dni.

Overitev podpisov na zasebni listini ni potrebna, če je na listini odobritev organa, pristojnega za varstvo pravic in interesov oseb, katerih pravico je treba omejiti, obremeniti, razveljaviti ali prenesti na drugo osebo.

308. člen

Zasebna listina, na podlagi katere se sme dovoliti vknjižba, mora poleg podatkov iz 266. člena tega zakona vsebovati še:

1)

natančno označbo ladje ali pravice, glede katere naj se opravi vknjižba;

2)

izrecno izjavo tistega, čigar pravica se omejuje, obremenjuje, razveljavlja ali prenaša na koga drugega, da dovoljuje vknjižbo.

Določba 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za listine o pridobitvi pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastninske pravice na tuji ladji, če se zahteva prvi vpis ladje v jugoslovanski vpisnik ladij.

309. člen

Javne listine, na podlagi katerih se sme dovoliti vknjižba, so:

1)

listine o pravnih poslih, ki jih je sestavilo sodišče v mejah svojih pooblastil, če vsebujejo podatke, ki so predpisani v 266. členu tega zakona;

2)

listine, ki so jih v predpisani obliki izdala sodišča ali upravni organ v mejah svojih pristojnosti, katerim zakon priznava lastnost sodnega izvršilnega naslova ali na podlagi katerih se sme po posebnih predpisih opraviti vpis v javne knjige.

Vknjižbe na podlagi odločbe tujega sodišča so dovoljene pod pogojem, da je bila ta odločba priznana v posebnem postopku (členi 16 do 20 uvodnega zakona za zakon o pravdnem postopku).

Predzaznamba

310. člen

Če predložena listina izpolnjuje splošne pogoje za vpis, ne izpolnjuje pa vseh posebnih pogojev, ki so za vknjižbo predpisani v členih 306 do 309 tega zakona, dovoli sodišče predzaznambo (4. točka 243. člena).

311. člen

Predzaznamba pogodbene zastavne pravice je dopustna le, če so terjatve in pravna podlaga pogodbene zastavne pravice izkazane za verjetne.

312. člen

Kadar se v jugoslovanski vpisnik ladij vpisuje ladja, ki je bila vpisana v tujem vpisniku, iz listine o izbrisu ladje iz tujega vpisnika pa je razvidno, da je ladja obremenjena s pogodbeno zastavno pravico (215. člen), se po uradni dolžnosti vpiše predzaznamba pogodbene zastavne pravice z vrstnim redom po trenutku, ki je bil odločilen za določitev vrstnega reda v tujem vpisniku ladij, če ob vpisu niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo pogodbene zastavne pravice, ki so določeni s tem zakonom.

313. člen

Predzaznamba zakupne pravice, ladjarske pogodbe na čas za vso ladjo in predkupne pravice je dopustna le, če sta obstoj pravice in privolitev v vpis izkazana za verjetna.

314. člen

Predzaznamba se dovoljuje tudi na podlagi naslednjih listin:

1)

nepravnomočnih sodnih obločb, s katerimi je zahtevi za ugotovitev, pridobitev, omejitev ali prenehanje vpisane pravice ugodeno ali je ta zavrnjena;

2)

sodnih odločb, s katerimi se predzaznamba dovoljuje v postopku za zavarovanje po predpisih o izvršilnem postopku;

3)

zahteve sodišča, upravnega organa ali organizacije v izvrševanju javnih pooblastil, ki so jim z zakonom zaupana, kadar so po zakonu upravičeni, da po uradni dolžnosti odredijo, naj se določene terjatve zavarujejo s pogodbeno zastavno pravico.

315. člen

Če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po pravnih pravilih premoženjskega prava opravičeno ni mogoče plačati upniku, se na podlagi potrdila sodišča, da je dolgovani znesek položen, dovoli predzaznamba. Pri tem se dovoli:

1)

predzaznamba izbrisa pogodbene zastavne pravice - če je dolg pri sodišču položil dolžnik ali oseba, ki odgovarja za dolg;

2)

predzaznamba odstopa terjatve, zavarovane s pogodbeno zastavno pravico - če je dolg pri sodišču položil kdo drug, ki mu je po pravnih pravilih premoženjskega prava upnik dolžan odstopiti svojo terjatev.

316. člen

S predzaznambo se pridobijo, prenesejo, omejijo ali razveljavijo vpisane pravice pod pogojem, da se predzaznamba pozneje opraviči, in sicer v obsegu, v katerem je opravičena.

317. člen

Predzaznamba se lahko opraviči:

1)

na podlagi listine, s katero je mogoče dovoliti vknjižbo, izdala pa jo je oseba, zoper katero je bila predzaznamba vpisana;

2)

na podlagi potrdila, da je sodna odločba iz 1. točke 314. člena tega zakona postala pravnomočna in izvršljiva;

3)

na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o obstoju terjatve iz 3. točke 314. člena tega zakona, za katere zavarovanje je bila predzaznamba vpisana;

4)

na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča v pravdi zoper osebo, zoper katero je bila predzaznamba vpisana.

318. člen

Če se predzaznamba opravičuje z listino, primerno za vknjižbo (1. točka 317. člena), jo je treba opravičiti v 15 dnevih od vročitve sklepa o predzaznambi.

Če se predzaznamba opravičuje s pravnomočno in izvršljivo odločbo sodišča (4. točka 317. člena), je treba pravdo začeti v 15 dneh od vročitve sklepa o predzaznambi.

Rok, v katerem se mora predzaznamba opravičiti, mora biti naveden v odločbi o predzaznambi.

Rok za opravičbo predzaznambe sme sodišče na predlog stranke podaljšati, če so za to opravičeni razlogi. Predlog se vloži pri organu, ki vodi vpisnik ladij.

319. člen

Če se predzaznamba opravičuje z listinami, navedenimi v 1., 2. in 3. točki 317. člena tega zakona, je treba predlog za opravičbo predzaznambe vložiti pri organu, ki vodi vpisnik ladij.

Če se predzaznamba opravičuje z odločbo sodišča v pravdi (4. točka 317. člena), mora tisti, ki zahteva predzaznambo, začeti pravdo pri pristojnem sodišču in o tem obvestiti organ, ki vodi vpisnik ladij.

320. člen

Rok, v katerem je treba začeti pravdo za opravičbo predzaznambe, mora biti naveden v odločbi o predzaznambi.

Rok za začetek pravde sme sodišče na predlog stranke podaljšati, če so za to podani tehtni razlogi.

321. člen

Če ob vložitvi predloga za predzaznambo že teče pravda o obstoju pravice, katere predzaznamba se zahteva, ni potrebna posebna pravda za opravičbo predzaznambe, če se po določbah zakona o pravdnem postopku v obstoječi pravdi še lahko uveljavlja tudi zahtevek za opravičbo predzaznambe.

322. člen

Če predzaznamba ni opravičena, lahko tudi, zoper katerega je bila dovoljena, predlaga njen izbris.

Če iz spisov ne sledi, da je bila tožba za opravičbo predzaznambe vložena pravočasno ali da rok za opravičbo še teče tistega dne, ko je vložen predlog za izbris, odredi sodišče v kratkem času narok, na katerem mora predlagatelj predzaznambe dokazati, da rok za opravičbo še teče ali da je bila tožba pravočasna.

Če sodišče ugotovi, da je rok pretekel oziroma da se pravda ni pravočasno začela, dovoli izbris predzaznambe.

Šteje se, da je bila tožba za opravičbo predzaznambe vložena pravočasno, čeprav je potekel zanjo določeni rok, če je bila vložena pred predlogom za izbris predzaznambe ali vsaj istega dne, ko je bil vložen predlog.

323. člen

Če sodišče v pravdi, s katero se opravičuje predzaznamba (318. in 321. člen), ugodi tožnikovemu zahtevku za opravičbo, se na predlog katerekoli izmed strank zaznamuje opravičba predzaznambe v vpisniku ladij po vsebini pravnomočne sodbe.

Če je bil v pravdi iz prvega odstavka tega člena zahtevek za opravičbo predzaznambe pravnomočno zavrnjen, se na predlog katerekoli izmed strank predzaznamba izbriše.

324. člen

Če je predzaznamba izbrisana zato, ker tožba za opravičbo ni bila pravočasno vložena, se lahko predlaga nova predzaznamba, vendar pa ima ta pravni učinek šele od trenutka, ko je bil vložen nov predlog.

Imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje ali upravičenec iz vpisane pravice lahko s tožbo zahteva, naj se ugotovi, da ne obstaja predzaznamovana pravica. Sodba, s katero sodišče ugodi temu zahtevku, se na predlog stranke zaznamuje v vpisniku ladij in s tem prepreči ponovna dovolitev predzaznambe.

325. člen

Če se predzaznamba izbriše iz kakšnega drugega razloga ne pa iz katerega od razlogov, ki so navedeni v 324. členu tega zakona, sodišče po uradni dolžnosti zavrne vsak nov predlog za predzaznambo iste pravice na podlagi iste listine. Če to opusti in novo predzaznambo vpiše, se ta izbriše takoj, ko nasprotnik prijavi, da je bila predzaznamba enkrat že izbrisana.

326. člen

Če je predzaznamovana pravica razpolaganja z ladjo oziroma lastninska pravica, je nadaljnje vpise mogoče dovoliti ne samo zoper vknjiženega, temveč tudi zoper predzaznamovanega imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje; vendar je pravni učinek teh vpisov odvisen od tega, ali bo predzaznamba opravičena ali ne.

Če se predzaznamba opraviči, se hkrati z vpisom njene opravičbe po uradni dolžnosti izbrišejo vsi tisti vpisi, ki so bili zoper vknjiženega imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje opravljeni potem, ko je bil vložen predlog, na podlagi katerega je bila vpisana predzaznamba pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastninske pravice.

Če se predzaznamba pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastninske pravice izbriše, se hkrati po uradni dolžnosti izbrišejo tudi vsi vpisi, ki so bili opravljeni glede na to predzaznambo.

Določbe tega člena se uporabijo tudi v primeru, ko je bila zoper pogodbenega zastavnega upnika vpisana predzaznamba prenosa njegove terjatve na drugo osebo.

327. člen

Če je izbris kakšne pravice predzaznamovan, se smejo glede te pravice dovoliti nadaljnji vpisi (na primer podzastavnih pravic ali odstopa), vendar je pravni učinek teh vpisov odvisen od tega, ali bo predzaznamba izbrisa opravičena ali ne.

Če se predzaznamba izbrisa opraviči, se hkrati z vpisom opravičbe po uradni dolžnosti izbrišejo tudi vsi vpisi, ki so bili glede izbrisane pravice med tem dovoljeni.

328. člen

Če so na terjatvi, zavarovani s pogodbeno zastavno pravico, takrat, ko se zahteva njen izbris, še vpisane podzastavne pravice, se sme izbris te terjatve dovoliti le z dostavkom, da bo pravni učinek izbrisa glede podzastavnih pravic nastopil šele, ko bodo te izbrisane.

Takoj ko je vknjižen izbris s pogodbeno zastavno pravico zavarovane terjatve, ni mogoče več dovoliti nadaljnjih vpisov na pogodbeno zastavno pravico; če pa ja izbris pogodbene zastavne pravice le predzaznamovan, se smejo nadaljnji vpisi na to pravico dovoliti, vendar samo s pravnim učinkom iz 316. člena tega zakona.

Zaznamba

329. člen

Pravna posledica zaznambe osebnih razmerij, zlasti glede omejitve pravice razpolaganja s premoženjem, je, da se nihče, v čigar korist je v vpisnik ladij vpisana kakšna pravica, ne more sklicevati na to, da mu ta razmerja niso bila znana (na primer mladoletnost, podaljšanje roditeljske pravice ali skrbništva, stečaj idr.).

Zaznambo osebnih razmerij in izbris takšne zaznambe odredi sodišče na podlagi listin, s katerimi se ta razmerja dokazujejo, in sicer na predlog strank, njihovih zakonitih zastopnikov ali pristojnih organov.

330. člen

Zaznamba drugih dejstev, poleg tistih, ki so navedena v 329. členu tega zakona, se sme dovoliti le, če je z zakonom dovoljena, in ima učinek, ki ga določa zakon (na primer vrstni red, skupna pogodbena zastavna pravica, odpoved terjatve, zavarovane s pogodbeno zastavno pravico, tožba za uveljavitev zakonite zastavne pravice, zaznamba spora itd.).

331. člen

Imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje lahko zahteva vpis zaznambe vrstnega reda za nameravano odtujitev ladje ali obremenitev s pogodbeno zastavno pravico. Pravni učinek zaznambe je, da se vrstni red pravic, pridobljenih s to odtujitvijo ali obremenitvijo, šteje od takrat, ko je bil vložen predlog za vpis zaznambe, če je vpis navedenih pravic zahtevan, da bi veljala zaznamba (333. člen).

Pogodbeni zastavni upnik lahko s pravnim učinkom, navedenim v prvem odstavku tega člena, zahteva vpis zaznambe vrstnega reda za nameravani odstop ali nameravani izbris svoje terjatve.

Zaznambe iz tega člena se smejo dovoliti le, če bi bila po stanju vpisov v vpisnik ladij dovoljena vknjižba pravice, ki jo je treba vpisati, oziroma izbris vpisane pravice in če je podpis predlagatelja na predlogu overil organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je pristojen za overjanje podpisov.

332. člen

Sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za vpis zaznambe iz 331. člena tega zakona, se izda v enem samem izvodu (odpravku). Ko vpiše zaznambo v vpisnik ladij, mora organ, ki vodi vpisnik ladij, na tem izvodu potrditi, da je bila zaznamba opravljena.

333. člen

Če je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena za nameravano obremenitev ladje s pogodbeno zastavno pravico, izgubi učinek po poteku enega leta, v drugih primerih; navedenih v 331. členu tega zakona, pa po poteku 60 dni od dneva, ko je bila dovoljena.

V sklepu, s katerim dovoljuje zaznambo, navede sodišče datum, ko bo zaznamba izgubila učinek.

334. člen

Predlog za vpis pravice ali vpis izbrisa z vrstnim redom, ki je zavarovan z zaznambo (331. člen), se mora vložiti v rokih, določenih v 318. členu tega zakona; predlogu je treba priložiti izvod sklepa, s katerim je bila zaznamba dovoljena.

Listina, na podlagi katere se vpisuje ali briše pravica, za katero je zaznamovan vrstni red, je lahko sestavljena tudi po vložitvi predloga za vpis zaznambe.

V sklepu, s katerim na predlog, vložen po prvem odstavku tega člena, dovoljuje vknjižbo ali predzaznambo, navede sodišče, da ima dovoljeni vpis tisti vrstni red, ki je bil pridobljen z zaznambo. Organ, ki vpiše dovoljeno vknjižbo oziroma predzaznambo, potrdi na izvodu sklepa, s katerim je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena, da je vpis opravljen.

Vpis z zaznamovanim vrstnim redom se dovoli tudi, če je bila ladja ali terjatev, zavarovana s pogodbeno zastavno pravico, prenesena na koga drugega ali obremenjena potem, ko je bil predlog za zaznambo vrstnega reda že vložen.

Če je imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ali pogodbeni zastavni upnik prišel v stečaj, preden je bil vložen predlog za vpis, se vpis dovoli le, če je bila listina o pravnem poslu že sestavljena pred dnem, ko se je začel stečaj, in če je dan, ko je bila sestavljena, dokazan z overitvijo organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je pristojen za overjanje podpisov. Če listina ne ustreza tem pogojem, se po predpisih o stečaju presoja, ali je vpis dopusten.

335. člen

Če dovoli vknjižbo prenosa pravice razpolaganja z ladjo, lastninske pravice ali odtujitve ladje oziroma odstopa ali izbrisa terjatve z vrstnim redom, pridobljenim s predzaznambo (prvi odstavek 331. člena), odredi sodišče na predlog stranke, v katere korist je bila vknjižba vpisana, izbris tistih vpisov, ki so bili glede te ladje ali terjatve opravljeni po vložitvi predloga za zaznambo. Predlog za izbris teh vpisov se mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je postala vknjižba z zaznamovanim vrstnim redom pravnomočna.

336. člen

Če predlog za vpis ni vložen pred potekom roka, po katerem zaznamba izgubi učinek (333. člen), ali če znesek terjatve, glede katere je zaznamovan vrstni red, do konca tega roka ni izčrpan, odredi sodišče po uradni dolžnosti izbris zaznambe vrstnega reda.

Pred potekom roka iz 333. člena tega zakona se sme izbris zaznambe dovoliti le, če je predlogu za izbris priložen izvod sklepa, s katerim je bila zaznamba dovoljena. Ko organ vpiše izbris, potrdi organ, ki vodi vpisnik ladij, na tem izvodu sklepa, da je bil izbris opravljen.

337. člen

Sodišče, pristojno po 240. členu tega zakona, dovoli na upnikovo zahtevo zaznambo sodne odpovedi pogodbene zastavne terjatve ter zaznambo zastavno-pravne tožbe, če je list, zoper katerega je odpoved ali tožba vložena, vpisan kot imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma kot lastnik ladje in če se dokaže, da je zastavnopravna tožba vložena.

Zaznambo zastavnopravne tožbe sme dovoliti tudi pravdno sodišče.

Posledica zaznambe iz prvega odstavka tega člena je, da deluje odpoved ali tožba zoper poznejšega imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnika ladje, zlasti pa še, da je na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdi o zaznamovani tožbi, ali na podlagi izvršljive sodne poravnave, sklenjene v tej pravdi, dopustna izvršba na zastavljeno ladjo neposredno zoper vsakega poznejšega imetnika pravice razpolaganja z ladjo oziroma zoper vsakega poznejšega lastnika.

338. člen

Zaznamba tožbe za uveljitev zakonite zastavne pravice se izbriše po uradni dolžnosti, če upnik z zakonito zastavno pravico zavarovane terjatve v 60 dneh potem, ko je postala sodba, izdana na podlagi tožbe, ki je bila predmet zaznambe, izvršljiva, ne zahteva prodaje ladje ali vpisa pogodbene zastavne pravice ali če se na njegovo zahtevo ladja v tem roku ne zaustavi (drugi odstavek 233. člena).

Če iz spisov ne izhaja, da je bila v zakonskem roku zahtevana prodaja ladje ali vpis pogodbene zastavne pravice ali da je bila ladja zaustavljena, ravna sodišče po drugem in tretjem odstavku 322. člena tega zakona.

339. člen

Kdor začne pravdo, da bi izpodbil vknjižbo, za katero trdi, da so z njo kršene njegove vpisane pravice, in zahteva vrnitev v prejšnje knjižno stanje, lahko zahteva pri pravdnem sodišču ali pri sodišču, pristojnem po 240. členu tega zakona, zaznambo tega spora v vpisniku ladij, in sicer hkrati z vložitvijo tožbe ali pozneje.

Posledica zaznambe spora iz prvega odstavka tega člena je, da deluje v tem sporu izdana sodba tudi zoper tiste, ki so si vpisane pravice pridobili potem, ko je predlog za zaznambo spora prispel k organu, ki vodi vpisnik ladij.

340. člen

V pravdi za izbris vknjižbe zoper osebe, ki so si neposredno z vknjižbo, katere izbris se zahteva s tožbo, pridobile pravice ali so bile oproščene bremena, in v primerih, ko temelji tožba na razmerjih, ki obstajajo neposredno med tožnikom in tožencem, se zastaranje tožbenega zahtevka presoja po predpisih in pravnih pravilih premoženjskega prava o zastaranju.

341. člen

Kdor želi izpodbijati zoper koga drugega vknjižbo, o kateri je bil po predpisih obveščen, da je dovoljena, mora v roku, v katerem je mogoče vložiti pritožbo zoper dovolitev te vknjižbe, predlagati sodišču iz 240. člena tega zakona vpis zaznambe, da je vknjižba sporna, najpozneje v 60 dneh od poteka roka za pritožbo pa vložiti tožbo za izbris vknjižbe zoper vse tiste, ki so si z izpodbijano vknjižbo pridobili kakšno vpisano pravico ali so na kakšni vpisani pravici dosegli nadaljnje vknjižbe ali predzaznambe.

Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena se sme zoper druge, ki so si pred zaznambo spora na vpisani pravici pridobili nadaljnjne vpisane pravice, z izbrisno tožbo izpodbijati vknjižba le, če niso bili pošteni glede veljavnosti izpodbijane vknjižbe.

342. člen

Če tožnik ni bil po predpisih obveščen o dovoljeni vknjižbi, ki jo izpodbija, preneha pravica do tožbe za njen izbris zoper druge, ki so si na vpisani pravici pošteno pridobili nadaljnje vpisane pravice, v treh letih od takrat, ko je predlog za izpodbijanje vknjižbe prispel k organu, ki vodi vpisnik ladij.

343. člen

Če tožnik umakne tožbo se po zakonu šteje, da jo je umaknil, ali če je tožba s pravnomočno odločbo zavržena ali tožbeni zahtevek zavrnjen, ali če v primeru iz 341. člena tega zakona tožba ni bila vložena v predpisanem roku, odredi sodišče na predlog nasprotne stranke izbris zaznambe spora.

Če je sodišče s pravnomočno sodbo popolnoma ali delno ugodilo zahtevku za izbris izpodbijane vknjižbe ali če so stranke o izbrisu vknjižbe sklenile sodno poravnavo, dovoli sodišče na predlog stranke vpis izbrisa izpodbijane vknjižbe po vsebini sodbe oziroma sodne poravnave in odredi hkrati izbris zaznambe spora ter vseh vknjižb in predzaznamb, za katere je glede izbrisane pravice predlog za vpis prispel k organu, ki vodi vpisnik ladij, potem, ko je ta prejel predlog za zaznambo spora.

344. člen

Kdor trdi, da je prišlo do vknjižbe zaradi kaznivega dejanja, lahko zahteva, da doseže pravni učinek iz 339. člena tega zakona glede poznejših vpisov, od sodišča iz 240. člena tega zakona, naj dovoli zaznambo, da je vknjižba sporna. Predlogu mora priložiti potrdilo pristojnega organa o uvedbi kazenskega postopka.

Če je predlagana zaznamba spora, da bi bil dosežen učinek tudi zoper druge, ki so si pošteno pridobili vpisane pravice pred zaznambo spora, je treba predlog za zaznambo vložiti pri sodišču iz 240. člena tega zakona v roku, v katerem se je stranka upravičena pritožiti zoper dovoljeno vknjižbo.

345. člen

Če odloči sodišče v kazenskem postopku, da se izbriše vknjižba skupaj z vpisanimi pravicami, ki so bile pridobljene pred zaznambo iz 344. člena tega zakona, odredi sodišče iz 240. člena tega zakona izbris vknjižbe po drugem odstavku 343. člena tega zakona, če priloži stranka, zoper katero je bila izpodbijana vknjižba opravljena, predlogu za izbris vknjižbe odločbo sodišča, izdano o tem kazenskem postopku, s potrdilom o njeni pravnomočnosti.

Če ugotovi sodišče v kazenskem postopku kazensko odgovornost obtoženca, vendar pa napoti oškodovanca z njegovim zahtevkom za izbris vknjižbe na pravdo, ima oškodovanec pravico vložiti tožbo za izbris vknjižbe in vpisanih pravic iz prvega odstavka tega člena v 60 dneh od dneva, ko je postala odločba sodišča o napotitvi na pravdo pravnomočna.

Če sodišče v kazenskem postopku ne izda odločbe o tem, da je obtoženec kazensko odgovoren, in če upravičenec ne vloži tožbe v roku iz drugega odstavka tega člena, dovoli sodišče iz 240. člena tega zakona izbris zaznambe spora na predlog tistega, ki ima pravni interes, da ostane izbodbijana vknjižba v veljavi.

346. člen

Če je zahtevan izbris zaznambe spora zato, ker tožba za izbris ni bila vložena v rokih, določenih v 341. in 345. členu tega zakona, ravna sodišče iz 240. člena tega zakona po drugem in tretjem odstavku 322. člena tega zakona.

347. člen

Če vloži imetnik pravice razpolaganja z ladjo oziroma lastnik ladje ali upnik, na čigar ladji oziroma terjatvi je vknjižena kakšna pravica, tožbo, da se ta pravica popolnoma ali delno izbriše, ker je zastarana, dovoli sodišče iz 240. člena tega zakona na predlog tožnika zaznambo spora v vpisniku ladij.

348. člen

Če se začne pravda, s katero zahteva tožnik, naj se ugotovi, da je bila s priposestvovanjem pridobljena določena stvarna pravica, dovoli sodišče iz 240. člena tega zakona na tožnikov predlog zaznambo spora v vpisniku ladij.

349. člen

Zaznamba spora v primeru tožbe za izbris zaradi zastaranja (347. člen) ali v primeru tožbe za ugotovitev pridobitve stvarne pravice zaradi priposestvovanja (348. člen) nima učinka zoper druge, ki so se zanesli na vpisnik ladij in dosegli določene vknjižbe pred trenutkom, ko je predlog za zaznambo spora prispel k organu, ki vodi vpisnik. Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je tožnik s priposestvovanjem pridobil določeno stvarno pravico, ima s priposestvovanjem pridobljena pravica vrstni red pred vsemi vpisi, ki so bili opravljeni po zaznambi spora, vse po zaznambi spora vpisane pravice, ki so s tem v nasprotju, pa se na predlog stranke izbrišejo.

V postopku za izbris se smiselno uporablja drugi odstavek 343. člena tega zakona.

350. člen

Zakon o pomorski in notranji plovbi (ZPNP)

Časovnica