Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD)

742. Zakon o vojaški dolžnosti

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o vojaški dolžnosti

Razglaša se zakon o vojaški dolžnosti, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbenopolitičnega zbora dne 18. aprila 1991, na seji Zbora občin dne 17. aprila 1991, na seji Zbora združenega dela dne 18. aprila 1991 in na skupni seji dne 18. aprila 1991.

Št. 0100-333/91

Ljubljana, dne 18. aprila 1991.

Predsednik Milan Kučan 1. r.

ZAKON
o vojaški dolžnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.

2. člen

Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervni sestavi.

Naborna dolžnost velja za vse moške državljane, dolžnost služenja vojaškega roka ter služenja v rezervni sestavi pa za tiste, ki so sposobni za vojaško službo.

Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3. člen

Državljan, za katerega velja vojaška dolžnost, je vojaški obveznik. Med trajanjem vojaške dolžnosti je državljan:

-

nabornik med naborno dolžnostjo;

-

vojak med služenjem vojaškega roka;

-

vojak v rezervi, rezervni podčastnik ali rezervni častnik, dokler traja dolžnost služiti v rezervni sestavi.

4. člen

Vojaška dolžnost nastane, ko državljan izpolni s tem zakonom določeno starost.

Vojaškemu obvezniku vojaška dolžnost preneha:

-

ko dopolni starost, določeno s tem zakonom;

-

če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo;

-

če mu preneha državljanstvo.

Vojaška dolžnost preneha državljanu, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, z dnem, ko opravi civilno službo v skladu s tem zakonom.

5. člen

Vojaški obveznik postane vojaška oseba, ko stopi v vojaško enoto oziroma vojaški zavod Slovenske vojske. Vojaška oseba preneha biti, ko je odpuščen iz vojaške enote oziroma iz vojaškega zavoda.

Vojaški obveznik postane vojaška oseba tudi z dnem, ko vstopi v organ ali enoto, v kateri se po tem zakonu šteje opravljanje dolžnosti za vojaško službo, ter preneha biti vojaška oseba z dnem, ko je odpuščen iz takega organa ali enote.

Vojaški obveznik je med izvrševanjem vojaške dolžnosti, če ga pokliče pristojni organ, glede pravic in dolžnosti izenačen z vojaško osebo, in sicer:

1.

od odhoda iz stanovanja do vrnitve v stanovanje v kraju stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če je začasno prebivališče prijavil pristojnemu organu (v nadaljnjem besedilu: stalno ali začasno prebivališče);

2.

če biva v tujini, pri prihodu od državne meje do kraja, v katerem se mora priglasiti pristojnemu organu, pri vrnitvi pa od kraja, v katerem je izvršil vojaško dolžnost, zaradi katere je bil poklican, do državne meje.

6. člen

Vojaški obvezniki imajo med opravljanjem vojaške službe pravico do nemotenega izpovedovanja svoje vere. Po svoji volji se lahko udeležujejo verskih obredov v prostem času in ko ne opravljajo nalog v zvezi z vojaško službo, zaradi katerih nimajo pravice do izhoda iz poveljstva, enote ali zavoda.

Minister, pristojen za obrambo, predpiše postopek za uresničevanje pravic iz prejšnjega odstavka in dolžnosti poveljnikov v zvezi s tem.

II. VOJAŠKA EVIDENCA

7. člen

O vojaških obveznikih se vodi vojaška evidenca.

Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov vodi pristojna organizacijska enota ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).

Vojaški obvezniki se vodijo v vojaški evidenci po kraju njihovega stalnega prebivališča.

Vojaško evidenco vojaških obveznikov, ki bivajo v tujini dlje kot eno leto, vodijo pristojna konzularna ali diplomatska predstavništva.

Vojaški obvezniki se vpisujejo v vojaško evidenco v letu, v katerem dopolnijo 17 let starosti.

Ne glede na prejšnji odstavek se vpiše v vojaško evidenco vojaški obveznik, dokler traja vojaška dolžnost, če iz kateregakoli razloga ni bil v evidenco vpisan, ko je dopolnil 17 let starosti.

8. člen

V vojaški evidenci se o vojaškem obvezniku vodijo osebni podatki, določeni z zakoni, ki urejajo obrambo države ter podatki o naboru, služenju vojaškega roka, služenju v rezervni sestavi, vojaško strokovnem usposabljanju, podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina, priznanjih in odlikovanjih, dolžnosti v vojski, o kaznovanosti ter bivanju v tujini nad tri mesece.

Podatke iz vojaške evidence poleg ministrstva, pristojnega za obrambo, hranijo in uporabljajo vojaška poveljstva in enote za vojaške obveznike, ki so pri njih v vojaški službi ali imajo pri njih vojni razpored, ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije za državljane, ki pri njih opravljajo nadomestno civilno službo oziroma se usposabljajo za zaščito in reševanje v skladu s tem zakonom.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, hrani in uporablja podatke za vojaške obveznike, ki se usposabljajo oziroma so razporejeni v rezervno sestavo policije.

Podatki iz vojaške evidence se uničijo po poteku desetih let, ko državljanu preneha vojaška dolžnost, razen podatkov o naboru, služenju vojaškega roka, razporeditvi na vojaško dolžnost, imenovanju v vojno sestavo, o času opravljanja vojaške službe, vojaško strokovni usposobljenosti, o podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina ter podeljenih priznanjih, ki se hranijo trajno.

9. člen

Državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dati na njegovo zahtevo iz centralnega registra prebivalstva podatke o imenu in priimku, rojstnem datumu in kraju rojstva, o kraju stalnega in začasnega prebivališča ter o enotni matični številki občana, iz registra zavezancev za prispevek in drugih zbirk pa podatke o šolski izobrazbi, sklenitvi in prenehanju zaposlitve, pridobitvi strokovnih kvalifikacij, zdravstveni sposobnosti za vojaško službo in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za določitev rodu, službe ter dolžnosti v Slovenski vojski. Če ni znano, kje se vodi posamezen podatek o vojaškem obvezniku, mora vojaški obveznik upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, obvestiti, kje podatek lahko pridobi oziroma ga sam priskrbeti. Podatki o zdravstveni sposobnosti po tem členu se zbirajo v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.

O spremembah osebnih podatkov ter stanj, do katerih je prišlo zaradi odločitve pristojnega organa, mora ta organ v petnajstih dneh o nastali spremembi obvestiti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi obveznika v vojaški evidenci:

1.

o spremembi osebnega imena in o prenehanju državljanstva organ, ki je izdal o tem pravnomočno odločbo oziroma organ, ki je sprejel izjavo o spremembi osebnega imena;

2.

pristojno sodišče o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, o pravnomočni obsodbi zaradi kaznivega dejanja na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno kazen zapora, o pravnomočno izrečenem zavodskem vzgojnem ukrepu ali o varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni organizaciji ter obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov v zdravstveni ali drugi specializirani organizaciji ter o napotitvi na prestajanje kazni mladoletniškega zapora ali zapora;

3.

o odpustu s prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora organ oziroma ustanova, ki je vojaškega obveznika odpustila s prestajanja kazni;

4.

o smrti vojaškega obveznika ali o razglasitvi pogrešanega vojaškega obveznika za mrtvega; matičar, ki je vpisal o tem podatek v mrliško matično knjigo.

Pristojno sodišče sporoča pristojnim organom podatke o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi postopka iz 2. točke prejšnjega odstavka le za vojaške obveznike, ki še niso odslužili vojaškega roka.

Minister, pristojen za obrambo, predpiše način in roke za pridobivanje podatkov iz tega člena.

10. člen

Vojaški obveznik mora v petnajstih dneh po nastanku spremembe prijaviti upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, spremembo zdravstvenega stanja, ki je pomembna za oceno sposobnosti za vojaško službo in vrnitev s služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe.

Vojaški obveznik mora prijaviti bivanje v tujini, daljše kot tri mesece, v petnajstih dneh pred odhodom, vrnitev iz tujine pa v petnajstih dneh po prihodu v kraj stalne nastanitve.

11. člen

Vojaški obvezniki, ki so vpisani v vojaško evidenco, dobijo vojaško knjižico.

Vojaška knjižica je javna listina, ki nadomešča osebno izkaznico, dokler je vojaški obveznik v vojaški službi. Z njo dokazuje izvršitev vojaške dolžnosti.

Vojaško knjižico izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi vojaškega obveznika v vojaški evidenci.

Vojaško knjižico je prepovedano odnesti iz države, jo uničiti ali odsvojiti.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o vodenju vojaške evidence ter vsebini vojaške knjižice.

III. NABOR

12. člen

Naborna dolžnost obsega dolžnost izvrševati obveznosti v zvezi z vojaško evidenco. Med naborom mora nabornik na posamičen ali splošni poziv priti:

1.

na zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave, da se ugotovi njegova sposobnost za vojaško službo;

2.

na nabor;

3.

nastopiti vojaški rok;

4.

izvrševati druge, s tem zakonom predpisane obveznosti.

Naborna dolžnost nastane v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 17 let. Ta dolžnost traja, dokler nabornik ne nastopi vojaškega roka oziroma do njegove prevedbe v rezervni sestav, če je dolžnost služenja vojaškega roka uredil kako drugače. Naborna dolžnost preneha tudi, če je državljanu prenehala vojaška dolžnost po tem zakonu.

13. člen

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave za oceno zdravstvene sposobnosti nabornikov za vojaško službo praviloma opravljajo zdravstvene organizacije in druge ustanove, s katerimi ministrstvo, pristojno za obrambo, sklene pogodbo za izvajanje zdravniških pregledov, oziroma vojaška zdravstvena služba.

Nabornik, ki je zaradi telesne ali psihične prizadetosti oziroma druge bolezni očitno nesposoben za vojaško službo, se ne kliče na zdravniške in druge preglede, preiskave in nabor. Njegova nesposobnost za vojaško službo se ugotavlja na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije.

14. člen

Nabor se praviloma opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let.

Nabornik gre lahko na nabor, če to sam zahteva, v koledarskem letu, v katerem dopolni 17 let.

15. člen

Nabor opravljajo naborne komisije.

Naborne komisije imenuje ministrstvo, pristojno za obrambo, za območje ene ali več občin.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko imenuje tudi stalne naborne komisije.

16. člen

Na naboru naborna komisija ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo ter določi rod oziroma službo, v kateri bo nabornik služil vojaški rok. Naborna komisija mu praviloma določi tudi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bo usposobil med vojaškim rokom. Pri tem upošteva njegova splošna in posebna znanja ter želje in potrebe Slovenske vojske.

Na naboru naborna komisija izbere tudi nabornike, ki se bodo usposabljali za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom.

17. člen

Naborna komisija ocenjuje sposobnost vsakega nabornika za vojaško službo na podlagi izvidov predhodnih zdravniških in drugih pregledov ter preiskav in na podlagi zdravniškega pregleda pri naboru.

Ocena naborne komisije je lahko:

1.

sposoben za vojaško službo;

2.

delno sposoben za vojaško službo;

3.

začasno nesposoben za vojaško službo za eno do štirih let;

4.

nesposoben za vojaško službo.

Ocena, da je nabornik sposoben za določeno vojaško evidenčno dolžnost, se sme dati samo na podlagi zdravniških izvidov in drugih pregledov ter preiskav v določenem zdravstvenem zavodu. Vojaške evidenčne dolžnosti po tem odstavku določi ministrstvo, pristojno za obrambo, določene zdravstvene zavode pa republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo.

18. člen

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora priti znova na nabor po preteku dobe, za katero je ocenjen kot začasno nesposoben.

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo za čas, daljši od koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, se prevede v rezervni sestav. Njegova sposobnost za vojaško službo se nato ocenjuje kot za obveznike v rezervni sestavi.

Nabornik je lahko iz istih razlogov le dvakrat ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo. Pri tretjem naboru naborna komisija dokončno oceni njegovo sposobnost za vojaško službo.

Nabornik, pri katerem je prišlo po naboru do spremembe zdravstvenega stanja, ki vpliva na oceno sposobnosti za vojaško službo, je lahko na lastno prošnjo ali na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, poslan na ponovni zdravniški pregled, da se oceni njegova sposobnost za vojaško službo.

19. člen

Med trajanjem naborne dolžnosti se izberejo tudi kandidati za šolo častnikov vojne sestave na podlagi njihovega soglasja.

Nabornike iz prejšnjega odstavka izbere komisija, ki jo imenuje ministrstvo, pristojno za obrambo.

20. člen

Rod, službo, oziroma vojaško evidenčno dolžnost, določeno ob naboru, lahko naborna komisija spremeni, po kriterijih, ki jih določi ministrstvo, pristojno za obrambo, če je to potrebno zaradi popolnitve Slovenske vojske, spremembe nabornikovega zdravstvenega stanja, pozneje pridobljene strokovne izobrazbe ali spremembe njegovega poklica ali če se spremeni status posameznika v smislu civilnega služenja.

Za enote, zavode in vojaške evidenčne dolžnosti I. kategorije se lahko določi le nabornik, za katerega je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za obrambo.

21. člen

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o merilih za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, sestavi in načinu dela nabornih komisij ter enotah, službah in vojaško evidenčnih dolžnostih I. kategorije.

Način izvajanja zdravstvenih in drugih pregledov ter preiskav v zvezi z vojaško dolžnostjo ureja republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo.

IV. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

22. člen

Vojaški rok traja 7 mesecev.

Predsednik Republike Slovenije praviloma odloči, da se vojaki odpustijo s služenja vojaškega roka do 30 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, če pripravljenost oboroženih sil to dovoljuje.

Vojaški rok v skladu z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, traja tri mesece.

Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.

23. člen

Vojaški rok se služi v vojaških enotah in zavodih. Temeljno usposabljanje za določene vojaške evidenčne dolžnosti se lahko izvaja tudi izven učnih vojaških centrov.

Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister, pristojen za obrambo.

25. člen

Naborniki, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo in izpolnjujejo druge pogoje, določene za šolanje častnikov vojnih enot, lahko služijo vojaški rok v šoli za častnike vojne sestave. Njihove posebne pravice določajo predpisi o vojaški službi.

Naborniki, ki so izbrani na naboru za določene vojaško evidenčne dolžnosti ter za šolo za častnike vojne sestave, se lahko med vojaškim rokom usposabljajo tudi izven območja Republike Slovenije. Na usposabljanje za določene vojaško evidenčne dolžnosti oziroma za rezervne častnike izven območja Republike Slovenije se lahko napotijo naborniki, če ni možnosti, da se zagotovi njihovo usposabljanje v Republiki Sloveniji.

Pogoje in vojaško evidenčne dolžnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi ministrstvo, pristojno za obrambo.

26. člen

Šteje se, da je vojaški rok opravil tudi vojaški obveznik:

1.

ki je končal šolo za notranje zadeve, ki traja najmanj dve leti;

2.

ki je končal študij obramboslovja in opravil predpisano stažiranje v vojaških enotah, najkasneje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27. leto starosti;

2.a)

ki je končal izobraževalni program izpopolnjevanja za poklic policista, v trajanju najmanj 18 mesecev;

3.

ki je končal usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom in v dolžini, ki ni krajša od vojaškega roka, določenega s tem zakonom;

4.

ki je končal visokošolsko izobraževanje doma ali v tujini, ki se šteje za šolo za častnike in opravil predpisano stažiranje v Slovenski vojski;

5.

ki je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje.

27. člen

Na služenje vojaškega roka se pošljejo naborniki, ki so ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, ki jo obiskuje, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko to šolo konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 22 let.

Nabornik, ki po srednji šoli nadaljuje šolanje na fakulteti ali drugi visoki ali višji šoli, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko šolanje konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Nabornik, ki po končani fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko ta študij konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Nabornik, ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka, se pošlje v prvem napotitvenem roku po vložitvi prošnje, če v tem letu dopolni 18 let.

V vojnem stanju lahko Predsednik Republike Slovenije odredi, da se pošljejo na služenje vojaškega roka tudi naborniki, ki so dopolnili 18 let.

28. člen

Nabornik se lahko pošlje na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, razen če ta zakon ne določa drugače.

Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD)

Časovnica