Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami...

5065. Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU)

Razglašam Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2007.

001-22-120/07

Ljubljana, dne 2. novembra 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU)

I. DEL

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

(1)

Ta zakon ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.

(2)

Sodelovanje v kazenskih zadevah iz prejšnjega odstavka obsega:

1.

medsebojno priznavanje in izvrševanje:

a)

odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi,

b)

odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti,

c)

odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije;

2.

odstop in prevzem kazenskega pregona;

3.

pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov;

4.

druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in v njenih državah članicah.

2. člen

Uporaba tega zakona in drugih predpisov

(1)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vprašanja sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so drugače urejena s kakšnim pravnim aktom Evropske unije, ki se neposredno uporablja, ali z mednarodno pogodbo med državami članicami Evropske unije v skladu s 34. členom Pogodbe o Evropski uniji.

(2)

Glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške.

(3)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednji pravni akti Evropske unije:

1.

Okvirni sklep Sveta z dne 13. 6. 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami;

2.

Okvirni sklep Sveta z dne 13. 6. 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah;

3.

Sklep Sveta z dne 28. 2. 2002 o vzpostavitvi Eurojust-a z namenom okrepitve boja proti hudim kaznivim dejanjem;

4.

Skupni ukrep Sveta z dne 29. 6. 1998 na podlagi člena K. 3 Pogodbe o Evropski uniji o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže;

5.

Okvirni sklep Sveta z dne 24. 2. 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni;

6.

Okvirni sklep Sveta z dne 22. 7. 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji;

7.

Okvirni sklep Sveta z dne 24. 2. 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji;

8.

Okvirni sklep Sveta z dne 6. 10. 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi;

9.

Sklep Sveta z dne 21. 11. 2005 o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc.

3. člen

Načelo vzajemnega priznavanja

V postopkih po II. delu ter po 10., 11. in 12. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

4. člen

Načelo specialnosti

Zahtevano osebo, ki je predana drugi državi članici, se sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen ali jo predati drugi državi članici samo zaradi tistega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo in zaradi katerega je bila predana, razen če ta zakon določa drugače.

5. člen

Načelo učinkovite pomoči

V postopkih po tem zakonu so pristojni organi v Republiki Sloveniji v okviru svojih pristojnosti in v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije dolžni ravnati tako, da se v največji možni meri doseže namen sodelovanja v korist druge države članice.

6. člen

Načelo hitrosti postopka

Če je za zadeve enake vrste tako določeno v pravnem redu Republike Slovenije mora sodelovanje v kazenskih zadevah po tem zakonu potekati prednostno in hitro.

7. člen

Pomen izrazov

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

"država članica" je država članica Evropske unije;

2.

"tretja država" je država, ki ni članica Evropske unije;

3.

"država izdaje" ali "država odreditve" je država članica, katere pristojni organ je izdal odločbo ali ukrep, ki se izvršuje v drugi državi članici;

4.

"država izvršitve" je država članica, katere pristojni organ izvrši odločbo ali ukrep za drugo državo članico;

5.

"država prosilka" je država članica, katere pristojni organ prosi za izvedbo dejanja pravne pomoči;

6.

"zaprošena država" je država članica, katere pristojni organ izvrši zaprosilo za pravno pomoč;

7.

"centralni organ" je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov, zaprosil za mednarodno pravno pomoč, drugih listin zaradi sodelovanja v kazenskih zadevah in s tem povezanim uradnim poslovanjem;

8.

"ministrstvo" je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki je v Republiki Sloveniji centralni organ za zadeve, za katere ta zakon tako določa;

9.

"odreditveni pravosodni organ" oziroma "pristojni organ države izdaje" je pravosodni organ države odreditve oziroma pristojni organ države izdaje, ki je po njenem pravu pristojen za izdajo odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

10.

"izvršitveni pravosodni organ" je pravosodni organ države izvršitve, ki je po njenem pravu pristojen za odločanje o izvršitvi oziroma za izvršitev odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

11.

"domače sodišče" je pristojno sodišče Republike Slovenije;

12.

"evropski nalog za prijetje in predajo" (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice z namenom, da bi druga država članica prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti;

13.

"predaja" je izvršitev naloga v državi članici s prepustitvijo zahtevane osebe pristojnemu organu druge države članice, ki je odredila nalog;

14.

"prijetje" je odvzem prostosti osebi, zoper katero je odrejen nalog;

15.

"zahtevana oseba" je posameznik ali posameznica, zoper katero je odrejen nalog in jo je treba predati državi članici, ki je odredila nalog ali opraviti njen prevoz čez ozemlje države članice;

16.

"tujec ali tujka" (v nadaljnjem besedilu: tujec) je državljan tretje države;

17.

"odločba o zavarovanju" je vsaka odločba oziroma ukrep, ki ga sprejme pristojni organ države izdaje v kazenskem postopku ali zaradi njega, s katerim se prepreči kakršnokoli uporabo, prikritje, uničenje, spremembo, prenos, obremenitev ali odtujitev premoženja z namenom začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali da se zaradi zavarovanja dokazov tako ravnanje prepreči glede predmetov, ki utegnejo biti dokaz ali se morajo odvzeti v kazenskem postopku;

18.

"premoženje" je vsaka materialna ali nematerialna, premična ali nepremična dobrina, dohodki ter pravna ali druga listina, ki daje pravni naslov ali pravni interes na premoženju, in ima denarno vrednost;

19.

"Eurojust" je pravna oseba Evropske unije, ki je bila s sklepom Sveta Evropske unije z dne 28. 2. 2002 ustanovljena za pospešeno preprečevanje hudih kaznivih dejanj;

20.

"Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah" ali "EPN" je povezava nacionalnih kontaktnih točk držav članic, namenjena olajšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki je bila ustanovljena s skupnim ukrepom Sveta o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže z dne 29. 6. 1998.

II. DEL

POSTOPEK ZA PRIJETJE IN PREDAJO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

1. poglavje

Splošne določbe

8. člen

Dopustnost izvršitve naloga v Republiki Sloveniji

(1)

Predaja osebe na podlagi naloga je dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je v državi odreditve predpisana kazen zapora najmanj enega leta ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev in če je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).

(2)

Ne glede na dvojno kaznivost je predaja dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot najvišja mera kazni odvzema prostosti predpisan zapor najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih vrst kaznivih dejanj:

-

pripadnost kriminalni združbi,

-

terorizem,

-

trgovina z ljudmi,

-

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

-

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

-

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

-

korupcija,

-

goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. 7. 1995,

-

pranje denarja,

-

ponarejanje denarja,

-

kazniva dejanja, storjena z uporabo računalnika,

-

kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami in podvrstami,

-

omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

-

umor in huda telesna poškodba,

-

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

-

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

-

rasizem in ksenofobija,

-

rop v skupini ali oborožen rop,

-

nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

-

preslepitev,

-

izsiljevanje in oderuštvo,

-

ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

-

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

-

ponarejanje plačilnih sredstev,

-

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

-

nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

-

trgovina z ukradenimi vozili,

-

posilstvo,

-

požig,

-

kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom,

-

ugrabitev letala ali ladje,

-

sabotaža.

(3)

Pravna opredelitev kaznivega dejanja in predpisana kazen za vrste kaznivih dejanj, naštete v prejšnjem odstavku, je v izključni pristojnosti odreditvenega pravosodnega organa.

9. člen

Razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

Predaja zahtevane osebe se zavrne v naslednjih primerih:

1.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji obseženo z amnestijo, če bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje storilcu tega dejanja;

2.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;

3.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;

4.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko še ni bila stara 14 let;

5.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katerega bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon ali izvršitev kazni zastarala, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon ali za izvršitev kazni;

6.

če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ni moč uporabiti izjeme iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se predaje ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov, kot zakonodaja države odreditve;

7.

če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti državljanu Republike Slovenije pa, če ni dano zavarovanje za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca ali oškodovanke (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec);

8.

če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega porekla, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen položaj bistveno slabši;

9.

če odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, določenih v 11. členu tega zakona.

10. člen

Fakultativni razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

(1)

Predaja zahtevane osebe se lahko zavrne v naslednjih primerih:

1.

če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, tudi če niso podani razlogi iz 6. točke prejšnjega člena, če bi se kazenski postopek očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji;

2.

če je bila v Republiki Sloveniji s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega je odrejen nalog in državni tožilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega postopka;

3.

če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, ali državljan članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če zahtevana oseba izjavi, da želi prestajati kazen v Republiki Sloveniji, in če se domače sodišče zaveže, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom (67. člen);

4.

če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in državni tožilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka;

5.

če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.

11. člen

Zagotovila

(1)

Domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko zahteva naslednja zagotovila:

1.

da bo imela zahtevana oseba, ki je bila obsojena v nenavzočnosti, pa ni bila osebno vabljena, niti kako drugače obveščena o kraju in datumu obravnave, pravico zahtevati obnovo postopka oziroma ponovno sojenje v državi odreditve in biti navzoča pri razglasitvi sodbe, če je bil odrejen nalog zaradi izvršitve kazni;

2.

da zakonodaja države odreditve daje možnost pomilostitve obsojenca ali revizije izrečene kazni, bodisi na zahtevo obsojenca ali po uradni dolžnosti, najpozneje v dvajsetih letih od pravnomočnosti sodbe, če je bil odrejen nalog zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v državi odreditve predpisana kazen dosmrtnega zapora;

3.

da bo zahtevana oseba po končanem postopku vrnjena v Republiko Slovenijo, če je bil nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, državljan države članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in če se domače sodišče zaveže s pisno izjavo, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom.

(2)

Zagotovila morajo biti dana v roku, ki ga določi domače sodišče.

12. člen

Stroški

(1)

Stroški, ki nastanejo na ozemlju Republike Slovenije zaradi postopanja po tem poglavju, so stroški kazenskega postopka.

(2)

Druge stroške krije država odreditve.

2. poglavje

Postopek odločanja o izvršitvi naloga

13. člen

Pristojnost

(1)

Za izvedbo postopka za predajo osebe drugi državi članici je pristojen preiskovalni sodnik, na katerega območju ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče ali na katerega območju se najde.

(2)

Če preiskovalni sodnik, ki prejme nalog, ni krajevno pristojen, ga takoj pošlje pristojnemu sodniku in o tem obvesti odreditveni pravosodni organ.

14. člen

Občevanje pristojnih organov

(1)

Odreditveni in izvršitveni pravosodni organi praviloma občujejo neposredno.

(2)

Če je država odreditve ali izvršitve v nalogu določila centralni organ, poteka občevanje preko tega organa. Ministrstvo vodi seznam centralnih organov držav članic.

(3)

Za ugotavljanje pristojnega odreditvenega ali izvršitvenega organa se lahko opravljajo poizvedbe s pomočjo Eurojusta ali kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže.

(4)

Nalog in druga pisanja v zvezi z izvajanjem tega zakona se posredujejo v izvirniku, overjeni kopiji ali drugi pisni obliki po pošti, po telefaksu, v elektronski obliki ali z drugim varnim tehničnim sredstvom, ki med prenosom varuje tajnost podatkov ter izvršitvenemu pravosodnemu organu omogoča preveriti verodostojnost pošiljatelja in podatkov.

(5)

Če obstajajo težave pri pošiljanju ali preverjanju verodostojnosti dokumentacije, ki se ne morejo odpraviti neposredno, se nalog in druga pisanja lahko pošiljajo tudi s posredovanjem ministrstva.

15. člen

Jezik

Če nalog ni sestavljen v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, preiskovalni sodnik o tem obvesti odreditveni pravosodni organ ter mu določi primeren rok, ki ne sme biti daljši od desetih dni, da predloži prevod v slovenski ali angleški jezik. Če je zahtevani osebi vzeta prostost, lahko preiskovalni sodnik odredi prevod naloga v slovenski ali angleški jezik.

16. člen

Pravice zahtevane osebe

(1)

Zahtevana oseba mora imeti zagovornika ves čas postopka za predajo od privedbe k preiskovalnemu sodniku oziroma od prvega naroka o odločanju o predaji do izvršitve predaje. Če si zahtevana oseba ne vzame zagovornika, ji ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti.

(2)

Zahtevana oseba ima pravico do prevajanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek. Zahtevani osebi mora biti, če tako zahteva, nalog pisno preveden v njen jezik ali v drug jezik, ki ga razume.

17. člen

Začetek postopka

(1)

Ko preiskovalni sodnik prejme nalog na predpisanem obrazcu in njegov prevod v slovenski ali angleški jezik, preveri, če obsega potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi in če izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega zakona. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik organu države odreditve določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke, potrebne za začetek postopka odločanja.

(2)

Če so izpolnjeni vsi pogoji iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.

(3)

Če je izdan nalog, smejo policisti ali policistke (v nadaljnjem besedilu: policisti) zahtevano osebo prijeti tudi brez predhodne odredbe za privedbo iz prejšnjega odstavka, če obstaja nevarnost, da bi pobegnila ali se skrila.

18. člen

Pravni pouk zahtevani osebi in privedba

(1)

Ob prijetju mora policija zahtevano osebo poučiti, da ji je vzeta prostost na podlagi naloga ter o tem, katera država in zakaj zahteva njeno prijetje in predajo. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njeno željo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje. Če zahtevana oseba ni državljan Republike Slovenije, mora biti poučena tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.

(2)

Prijeto osebo morajo policisti takoj, oziroma v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena najpozneje v oseminštiridesetih urah, privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi policisti sporočijo preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena policisti preiskovalnemu sodniku predložijo nalog ali kopijo naloga.

19. člen

Zaslišanje zahtevane osebe

(1)

Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Preiskovalni sodnik mora privedeno osebo brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila pripeljana, zaslišati v zvezi s pogoji za dopustnost izvršitve naloga iz 8. člena in razlogi za zavrnitev predaje iz 9. in 10. člena tega zakona ter ji ob tem naznaniti vsebino naloga in jo poučiti o možnosti soglašanja s predajo. Na zaslišanju mora biti prisoten pristojni državni tožilec.

(3)

Preiskovalni sodnik lahko v primerih, ko je to potrebno zaradi izvedbe zaslišanja iz prejšnjega odstavka in zaradi zagotovitve oziroma postavitve zagovornika privedeni osebi, s sklepom odredi pridržanje za potreben čas, vendar najdalj za oseminštirideset ur od ure, ko mu je bila oseba privedena. Za pritožbo zoper ta sklep se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.

20. člen

Narok za odločitev o predaji

(1)

Po zaslišanju iz prejšnjega člena se opravi narok za odločitev o predaji zahtevane osebe. Na predlog zahtevane osebe, njenega zagovornika, pristojnega državnega tožilca ali po odločitvi preiskovalnega sodnika se narok za odločitev o predaji lahko preloži zaradi priprave obrambe, pregleda spisa ali pridobitve prevodov in drugih potrebnih pisanj.

(2)

Preiskovalni sodnik mora zahtevano osebo poučiti, da je soglasje k predaji prostovoljno, da ga ne more preklicati ter opozoriti, da bo v tem primeru o predaji odločeno po skrajšanem postopku v desetih dneh.

(3)

Preiskovalni sodnik zahtevano osebo pouči o pomenu načela specialnosti (4. člen), da se uporabi tega načela lahko odpove, posledicah odpovedi ter o tem, da je odpoved prostovoljna in je ne more preklicati.

(4)

Če zahtevana oseba izjavi, da soglaša s predajo, poda svoje soglasje in morebitno odpoved načelu specialnosti pred preiskovalnim sodnikom. Pouk iz prejšnjih odstavkov, soglasje in odpoved načelu specialnosti ter izjava osebe, da je bilo soglasje oziroma odpoved dana prostovoljno in v navzočnosti zagovornika, se zapišejo v zapisnik.

(5)

Če preiskovalni sodnik osebi ni dal pouka iz prvega odstavka prejšnjega člena, drugega in tretjega odstavka tega člena, ali ta pouk ni zapisan, ali če je oseba podala izjavo brez navzočnosti zagovornika, domače sodišče ne sme opreti odločbe o predaji na izjavo zahtevane osebe.

21. člen

Odločitev o predaji s soglasjem

(1)

Če zahtevana oseba soglaša s svojo predajo, mora preiskovalni sodnik brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odločiti o predaji.

(2)

Predaja se dovoli s sklepom, ki obsega naslednje podatke:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevane osebe,

b)

državo članico, kateri se zahtevana oseba predaja,

c)

opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,

č)

navedbo, da je zahtevana oseba soglašala s predajo,

d)

navedbo, da se je zahtevana oseba odpovedala načelu specialnosti,

e)

navedbo, da se zahtevane osebe ne sme izročiti tretji državi zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo,

f)

navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

(3)

Če se zahtevana oseba ni odpovedala načelu specialnosti, mora sklep vsebovati tudi navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali zoper njo izvršiti kazen ali predati drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo.

(4)

Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(5)

Zoper sklep preiskovalnega sodnika se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko jima je bil sklep vročen. Senat mora o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah.

22. člen

Odločitev o predaji brez soglasja

(1)

Če zahtevana oseba ne soglaša s predajo, jo preiskovalni sodnik takoj zasliši o možnih razlogih za zavrnitev predaje. Pri zaslišanju morata biti navzoča zagovornik in pristojni državni tožilec, ki lahko podajata svoje predloge in stališča.

(2)

Zaslišanje se opravi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kazenski postopek glede zaslišanja obdolženca.

(3)

Preiskovalni sodnik lahko zahteva od odreditvenega pravosodnega organa dodatne podatke ali zagotovila, zlasti glede na določbe 9., 10., 11. in prvega odstavka 17. člena tega zakona ter določi primeren rok za njihov prejem, lahko pa opravi tudi druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za predajo zahtevane osebe. Če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, navede preiskovalni sodnik to v spisih.

(4)

Sklep o dovolitvi ali zavrnitvi predaje izda izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika.

(5)

Pisni sklep o dovolitvi predaje obsega naslednje podatke:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe,

b)

državo članico, kateri se predaja,

c)

opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,

č)

navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njegovo predajo,

d)

navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

(6)

Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(7)

Zoper sklep senata se smejo zahtevana oseba, zagovornik in državni tožilec pritožiti v oseminštiridesetih urah od ure, ko jim je bil sklep vročen. Senat višjega sodišča mora o pritožbi odločiti v treh dneh.

(8)

Vsaka zavrnitev predaje mora biti obrazložena in sporočena odreditvenemu pravosodnemu organu.

23. člen

Pripor

(1)

Evropski nalog za prijetje in predajo ali razpis ukrepa v Schengenskem informacijskem sistemu, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. 6. 1985, se štejeta za prošnjo za odreditev pripora in izvedbo postopka predaje.

(2)

Za uspešno izvedbo postopka predaje zahtevane osebe in če so podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo zahtevana oseba pobegnila, preiskovalni sodnik na podlagi odločbe odreditvenega pravosodnega organa ali na predlog pristojnega državnega tožilca odloči, ali bo zoper zahtevano osebo odredil pripor ali katerega od drugih ukrepov za zagotovitev navzočnosti ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek.

(3)

Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(4)

Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena se smejo zahtevana oseba, zagovornik ali državni tožilec pritožiti na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil sklep vročen zahtevani osebi. Senat mora o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(5)

Preiskovalni sodnik o sprejetem ukrepu nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ.

(6)

Po sklepu preiskovanega sodnika sme biti zahtevana oseba v priporu največ mesec dni od dneva, ko ji je bila vzeta prostost. Po tem času sme biti pridržana v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora.

(7)

Pripor se sme po sklepu izvenobravnavnega senata okrožnega sodišča podaljšati, vendar skupaj ne sme trajati več kot devet mesecev. Sklep o podaljšanju pripora izda senat na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali pristojnega državnega tožilca. S predlogom morata biti najmanj tri dni pred iztekom roka iz prejšnjega in tega odstavka seznanjena zahtevana oseba in njen zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo izjavita o navedbah. Senat lahko pripor podaljša vsakič za dva meseca.

(8)

Zoper sklep o podaljšanju pripora se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti v treh dneh od dneva, ko jima je bil sklep vročen. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v treh dneh.

24. člen

Zaseg predmetov in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi

(1)

Če odreditveni pravosodni organ tako odredi v nalogu ali kadar je tako določeno v domačem kazenskem zakonu, preiskovalni sodnik zaseže in odreditvenemu pravosodnemu organu izroči predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.

(2)

Če odreditveni pravosodni organ v nalogu odredi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, preiskovalni sodnik odredi začasno zavarovanje na premoženju v Republiki Sloveniji.

(3)

O zasegu iz prejšnjih odstavkov sodišče odloči v sklepu, s katerim odloči o predaji.

(4)

Sodišče pri odločanju po prvem ali drugem odstavku tega člena ne ugotavlja dvojne kaznivosti, če je odreditveni pravosodni organ v nalogu navedel, da gre za eno izmed vrst kaznivih dejanj iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

(5)

Predmeti, premoženjska korist oziroma premoženje iz prejšnjih odstavkov se zasežejo in izročijo tudi v primeru, ko se predaje ne more izvršiti zaradi smrti ali pobega zahtevane osebe.

(6)

Če je domače sodišče predmete, premoženjsko korist oziroma premoženje iz prvega in drugega odstavka tega člena zaseglo v kazenskem postopku, ki je v teku, predmete zadrži ali jih začasno izroči državi odreditve pod pogojem, da jih ta vrne.

(7)

Država odreditve vrne predmete iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je do njih upravičena država izvršitve ali tretja oseba. Stroške prevzema, hrambe in vrnitve predmetov nosi država odreditve.

25. člen

Roki za odločitev o predaji zahtevane osebe

(1)

Postopek za predajo mora biti hiter.

(2)

Če zahtevana oseba soglaša s predajo, je treba pravnomočno odločiti o predaji v desetih dneh po danem soglasju.

(3)

Če zahtevana oseba ne soglaša s predajo, je treba pravnomočno odločiti o predaji v šestdesetih dneh po prijetju ali prvem zaslišanju zahtevane osebe.

(4)

Če se o predaji ne more odločiti v rokih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, domače sodišče o tem takoj obvesti odreditveni pravosodni organ ter pojasni razloge za zamudo. V takem primeru se rok lahko podaljša za dodatnih trideset dni.

(5)

Če se zaradi izjemnih okoliščin o predaji ne more odločiti v rokih iz tega člena, domače sodišče o tem takoj obvesti Eurojust ter pojasni razloge za zamudo. Če druga država članica večkrat zamuja roke pri izvrševanju naloga za prijetje, sodišče o tem obvesti Svet Evropske Unije. Obveščanje poteka s posredovanjem ministrstva.

(6)

Dokler ni izvedena predaja, mora sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se bo zahtevana oseba lahko predala.

26. člen

Zaslišanje ali začasna premestitev zahtevane osebe med postopkom za predajo

(1)

Na predlog odreditvenega pravosodnega organa in pod pogojem, da je nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, preiskovalni sodnik v času do predaje:

a)

zasliši zahtevano osebo o kaznivem dejanju, zaradi katerega je odrejen nalog ali

b)

dovoli začasno premestitev zahtevane osebe v državo odreditve.

(2)

Podrobnosti v zvezi z zaslišanjem ter pogoje in trajanje začasne premestitve zahtevane osebe določita preiskovalni sodnik in odreditveni pravosodni organ v medsebojnem pisnem sporazumu, ki mora biti obvezujoč za vse organe v državi odreditve.

(3)

Preiskovalni sodnik zasliši zahtevano osebo v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek in v skladu s sporazumom iz prejšnjega odstavka. Pri zaslišanju morata biti navzoča zagovornik in državni tožilec, lahko pa je navzoča tudi druga oseba, ki je bila določena v skladu z zakonodajo države odreditve.

(4)

Če preiskovalni sodnik oceni, da se bo zaslišanje zahtevane osebe očitno lažje in učinkoviteje izvedlo v državi odreditve, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi s pisno odredbo dovoli začasno premestitev zahtevane osebe. Na predlog zahtevane osebe mora država odreditve omogočiti njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, da bi se lahko udeležila dejanj v postopku za predajo.

27. člen

Imuniteta

(1)

Če zahtevana oseba uživa imuniteto, preiskovalni sodnik zahteva od pristojnih organov, da začnejo postopek odvzema imunitete.

(2)

Če je zahtevana oseba, ki uživa imuniteto, državljan druge države ali pripadnik ali pripadnica mednarodne organizacije, mora postopek odvzema imunitete zahtevati odreditveni pravosodni organ.

(3)

Roki iz 25. člena tega zakona začnejo teči z dnem, ko preiskovalni sodnik dobi pisno obvestilo o odvzemu imunitete.

(4)

Če je zahtevani osebi odvzeta imuniteta, mora domače sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se zahtevana oseba lahko preda.

28. člen

Predaja izročene osebe

(1)

Če je zahtevana predaja osebe, ki jo je Republiki Sloveniji izročila tretja država pod pogojem, da se ne sme preganjati ali zoper njo ne sme izvršiti kazen ali izročiti drugi državi v pregon, mora domače sodišče, ne glede na določbe tega zakona, ta pogoj spoštovati. Preiskovalni sodnik mora pristojni organ tretje države, ki je izročila osebo, brez odlašanja zaprositi za soglasje za predajo te osebe državi odreditve, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)

Roki iz 25. člena tega zakona začnejo teči z dnem, ko preiskovalni sodnik prejme soglasje iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dokler država, ki je zahtevano osebo izročila, ne sprejme odločitve, mora domače sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se bo zahtevana oseba lahko predala.

3. poglavje

Odločitev v primeru več nalogov in v primeru sočasnega naloga ter zahteve za izročitev

29. člen

Pristojnost za odločanje v primeru več nalogov

Če so nalog zoper zahtevano osebo odredili pravosodni organi več držav članic, odloči o tem, kateri državi članici bo zahtevana oseba predana, izvenobravnavni senat okrožnega sodišča po postopku, določenem v tem zakonu.

30. člen

Postopek odločanja

(1)

Če je preiskovalni sodnik, pred katerim teče postopek za predajo, obveščen, da je zoper zahtevano osebo odrejenih več nalogov in če še ni bil izdan sklep o dovolitvi predaje, prekine postopek za predajo, če pa je spis že v odločanju pri senatu, zahteva vrnitev spisa in po prejemu drugega naloga ali nalogov izvede enoten postopek za predajo ter ga predloži v odločitev senatu iz prejšnjega člena. Preden predloži zadevo v odločanje senatu, lahko preiskovalni sodnik pridobi mnenje Eurojusta.

(2)

Pri odločitvi, kateri državi članici se bo zahtevana oseba predala, senat ustrezno upošteva vse okoliščine primera, še posebno težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov in dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni zapora.

(3)

Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.

(4)

Zoper sklep se smejo pritožiti zahtevana oseba, zagovornik in državni tožilec v treh dneh, odkar jim je bil sklep vročen. O pritožbi odloča višje sodišče.

(5)

Preiskovalni sodnik o končni odločitvi neposredno obvesti vse odreditvene pravosodne organe.

31. člen

Pristojnost za odločanje v primeru sočasnega naloga ter zahteve za izročitev

Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

32. člen

Postopek odločanja

(1)

Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri odločanju ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti tiste iz drugega odstavka 30. člena tega zakona in tiste, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(2)

Zoper sklep se smejo pritožiti oseba, ki se mora predati ali izročiti, zagovornik in državni tožilec v treh dneh od dneva, ko jim je bil sklep vročen. O pritožbi odloča senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

(3)

Preiskovalni sodnik o odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obvesti pravosodne organe, ki so odredili nalog ali zahtevali izročitev.

(4)

Določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona in določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne vplivajo na obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija do Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom in drugih mednarodnih kazenskih sodišč, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

4. poglavje

Izvršitev predaje zahtevane osebe

33. člen

Obveščanje

(1)

Preiskovalni sodnik takoj obvesti odreditveni pravosodni organ o pravnomočni odločitvi o predaji zahtevane osebe.

(2)

Ob predaji zahtevane osebe je potrebno predložiti odreditvenemu pravosodnemu organu vse podatke v zvezi s trajanjem in vrsto ukrepov za zagotovitev navzočnosti iz 23. člena tega zakona.

34. člen

Predaja zahtevane osebe

(1)

Po pravnomočnosti sklepa o predaji preiskovalni sodnik brez odlašanja odredi predajo zahtevane osebe. Pisna odredba se nemudoma pošlje policiji v izvršitev. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe, ki mora biti izvršena brez odlašanja, najkasneje pa v desetih dneh po pravnomočnosti sklepa o predaji.

(2)

Če predajo zahtevane osebe v roku iz prejšnjega odstavka preprečijo okoliščine, na katere državi članici ne moreta vplivati, preiskovalni sodnik ali policija o tem takoj obvesti odreditveni pravosodni organ, s katerim se dogovori za nov način, čas ali kraj predaje, ki mora biti izvršena v naslednjih desetih dneh.

(3)

Predaja zahtevane osebe se lahko izjemoma začasno preloži zaradi resnih humanitarnih razlogov, zlasti če obstaja verjetnost, da bi predaja očitno huje ogrozila življenje ali zdravje zahtevane osebe. Predaja se izvrši takoj, ko ti razlogi prenehajo. O tem preiskovalni sodnik obvesti odreditveni pravosodni organ, s katerim se dogovori o novem načinu, času ali kraju predaje, ki mora biti izvršena v naslednjih desetih dneh.

(4)

Predajo zahtevane osebe izvršijo policisti tako, da zahtevano osebo odpeljejo do meje in predajo pristojnim organom države odreditve.

(5)

Če je zahtevana oseba po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena še vedno v priporu, preiskovalni sodnik pripor odpravi in zahtevano osebo izpusti. Izpustitev zahtevane osebe ne preprečuje njene poznejše predaje.

35. člen

Odložena ali začasna predaja zahtevane osebe

(1)

Predajo zahtevane osebe se lahko odloži, če teče zoper njo kazenski postopek pred domačim sodiščem ali zaradi prestajanja kazni, izrečene za drugo kaznivo dejanje, kot je tisto v nalogu. O odložitvi predaje odloči sodišče, ki odloča o predaji, v sklepu o predaji zahtevane osebe.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se zahtevano osebo lahko začasno preda državi odreditve pod pogoji, ki jih v medsebojnem pisnem sporazumu določita sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, ali sodišče, pristojno za izvršitev kazni, in odreditveni pravosodni organ. V sporazumu določeni pogoji so zavezujoči za vse organe v državi odreditve.

36. člen

Prevoz čez ozemlje Republike Slovenije

(1)

O prošnji za prevoz zahtevane osebe, ki jo država članica preda drugi državi članici, čez ozemlje Republike Slovenije, odloča ministrstvo.

(2)

Prošnja za prevoz mora vsebovati naslednje podatke:

a)

ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe,

b)

kopijo naloga,

c)

zakonsko označbo kaznivega dejanja,

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU)

Časovnica