Nalaganje dokumenta...
Zakon o krmi (ZKrmi)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 13-536/2002, stran 933 DATUM OBJAVE: 15.2.2002
VELJAVNOST: od 2.3.2002 do 21.12.2006 / UPORABA: od 2.3.2002 do 21.12.2006
RS 13-536/2002
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 22.12.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
536. Zakon o krmi (ZKrmi)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o krmi (ZKrmi)
o razglasitvi zakona o krmi (ZKrmi)
Razglašam zakon o krmi (ZKrmi), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2002.
Št. 001-22-2/02
Ljubljana, dne 11. februarja 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O KRMI (ZKrmi)
O KRMI (ZKrmi)
I. SKUPNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa pogoje za proizvodnjo, dajanje v promet in krmljenje s krmo, dodatki in premiksi, ki se uporabljajo za krmljenje živali, postopek za izdajo dovoljenja za proizvodnjo in promet dodatkov, informacijski sistem ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1.
Krma so različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.
2.
Med krmo se štejejo tudi:
-
krmne mešanice, ki so sestavljene iz posamičnih krmil, s krmnimi dodatki ali brez njih, ki so kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice namenjene za prehrano živali,
-
posamično krmilo, ki se nespremenjeno ali predelano uporablja za krmljenje živali, za proizvodnjo krmnih mešanic ali kot nosilna snov pri proizvodnji predmešanic,
-
medicirana krma je mešanica krme in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljena za promet in namenjena krmljenju živali brez nadaljnje predelave,
-
popolne krmne mešanice so krmne mešanice, ki po svoji sestavi povsem zadovoljujejo prehranske potrebe živali,
-
dopolnilne krmne mešanice so krmne mešanice, ki se uporabljajo v prehrani živali za dopolnitev krme,
-
krma za posebne prehranske namene, ki je krmna mešanica in dodatki, ki so namenjeni za zadovoljevanje posebnih prehransko-fizioloških potreb živali,
-
posebni proizvodi, ki so s posebnimi tehnološkimi postopki pridobljena krmila, in sicer beljakovine, pridobljene iz mikroorganizmov, nebeljakovinske dušične snovi, aminokisline in njihove soli ter analogi aminokislin.
3.
Krmni dodatki (v nadaljnjem besedilu: dodatki) so snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in posebni proizvodi, ki se namenoma dodajajo krmi ali vodi in, ki:
-
ugodno vplivajo na lastnosti krme;
-
ugodno vplivajo na lastnosti proizvodov živalskega izvora;
-
ugodno vplivajo na barvo okrasnih ribic in ptic;
-
izpolnjujejo prehranske potrebe živali;
-
ugodno vplivajo na rejo živali z vidika posledic na okolje;
-
ugodno vplivajo na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme;
-
imajo kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.
4.
Učinkovina je aktivna snov določene kemijske sestave rudninskega, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma proizvod kemične ali biološke sinteze, namenjena za proizvodnjo zdravilnih dodatkov krmi.
5.
Premiksi so mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
6.
Karenca je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega krmljenja živali s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I. pa do trenutka, ko gre žival v redni zakol za proizvodnjo zdravstveno ustreznih živil oziroma časovno obdobje, v katerem se živalska tkiva, mleko, jajca in med živali, krmljenih s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I., ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zaradi možne vsebnosti ostankov dodatkov v živilih.
7.
Nosilna snov je pomožna snov ali posamično krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
9.
Prepovedane snovi so snovi, ki jih, zaradi zaščite zdravja živali in ljudi, krma, premiksi in dodatki ne smejo vsebovati.
10.
Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost.
11.
Promet ali dajanje v promet je posedovanje krme, dodatkov ali premiksov za namen prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali kakršnakoli odplačna ali neodplačna oblika oddaje, kot je določeno v Direktivi Sveta 95/53 (UL L, 8. 11. 1995) z vsemi spremembami.
12.
Krmljenje je uporaba krme z namenom zadovoljevanja prehranskih potreb živali.
14.
Živali so živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo.
15.
Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in niso namenjene za prehrano ljudi.
18.
Nezaželena snov je katerakoli snov ali izdelek, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na izdelku, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.
19.
Teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je teritorij, kot je določen s predpisi EU na področju veterinarstva.
3. člen
(proizvodnja, skladiščenje, promet ali uporaba)
Prepovedano je proizvajati, skladiščiti, dajati v promet ali uporabljati za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način.
Prepovedano je dajati v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe.
Šteje se, da je krma kakovostno ustrezna, če:
1.
je proizvedena na predpisan način,
2.
so uporabljeni dovoljeni dodatki v predpisanih količinah,
3.
je označena in pakirana na predpisan način,
4.
njena prehranska vrednost ali uporabnost ni zmanjšana,
5.
izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti.
Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo dovoli uporabo krme, tudi če je njena prehranska vrednost ali uporabnost zmanjšana, na podlagi ugotovitve laboratorija iz 20. člena tega zakona, da to ne vpliva na zdravje živali ter posredno na zdravje ljudi.
Minister predpiše način označevanja iz drugega odstavka in podrobnejše pogoje glede kakovostne ustreznosti krme iz tretjega odstavka tega člena, glede na namen reje, vrsto in kategorijo živali in glede na druge zahteve, ki se nanašajo na rejo živali.
3.a člen
(Krma, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO, in krma, proizvedena iz GSO)
Krma, ki vsebuje ali je sestavljena iz gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO), in krma, proizvedena iz GSO, je lahko v prometu, če ima dovoljenje pristojnega organa EU.
Pristojni organ iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje za krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krmo, proizvedeno iz GSO, na podlagi popolne vloge, ki jo fizična ali pravna oseba vloži v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami. Vloga se pošlje na ministrstvo, pristojno za krmo, ki potrdi prejem vloge in jo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu EU.
4. člen
(označevanje)
Krma, dodatki in premiksi, ki so v prometu, morajo biti označeni na predpisan način in v slovenskem jeziku. Označbe morajo biti trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane razsutemu tovoru.
Na embalaži so lahko poleg predpisanih označb tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka.
Če krma, dodatki ali premiksi vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO, morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.
Krma, dodatki in premiksi morajo biti označeni z označbo, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
1.
o oznaki;
2.
o količinah;
3.
o proizvajalcu ali o tistem, ki daje v promet ali o uvozniku (firma oziroma ime in sedež oziroma naslov);
4.
o surovinski sestavi, hranilnih snoveh oziroma o dodatkih;
5.
o GSO ali izdelkih iz GSO ali izdelkih, ki vsebujejo GSO;
6.
o kraju, načinu in datumu proizvodnje;
7.
o roku uporabe;
8.
o karenci, namenu in navodilu za uporabo, vključno z varnostnimi opozorili proizvajalca.
Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, spremlja dokument, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena.
Minister podrobneje predpiše način označevanja krme v prometu.
5. člen
(ekološka krma)
Krma je lahko označena z označbo "ekološka", če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih.
Minister predpiše podrobnejše metode in postopke pridelave oziroma predelave krme in pogoje za izdajo certifikata.
6. člen
(pakiranje)
Krma, dodatki in premiksi se lahko dajejo v promet le, če so pakirani v predpisani embalaži. Embalaža mora biti taka, da se pri odpiranju vidno trajno poškoduje.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krma da v promet tudi v razsutem stanju, če so izpolnjeni predpisani pogoji za posamezno vrsto krme.