Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-723/2002, stran 1367 DATUM OBJAVE: 28.2.2002
VELJAVNOST: od 1.5.2004 do 18.7.2014 / UPORABA: od 1.5.2004 do 18.7.2014
RS 18-723/2002
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 19.7.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
723. Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus
Na podlagi 9., 10., 11. in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik predpisuje posebej nadzorovano območje za šarko, ki jo povzroča virus Plum pox virus (v nadaljnjem besedilu: šarka), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju in dolžnosti imetnikov, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, prijavo pridelave gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za izjemno dovoljenje in odškodnino, letni program sistematičnega nadzora ter vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
-
drevesnica je mesto pridelave in dodelave gostiteljskih rastlin za saditev;
-
matični nasad je nasad gostiteljskih rastlin za pridelovanje rastlin za saditev, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi (cepičev in podlag);
-
rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
-
leto je koledarsko leto (365 dni);
-
posebno nadzorovano območje je območje, na katerem so gostiteljske rastline in drugi nadzorovani predmeti podvrženi fitosanitarnim ukrepom, z namenom preprečevanja vnosa oziroma širjenja šarke;
-
ogroženo območje je del posebno nadzorovanega območja, na katerem bi šarka povzročila gospodarsko pomembno škodo;
-
varovalni pas je območje, ki obdaja drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, v katerem se izvajajo ukrepi z namenom preprečevanja širjenja šarke;
-
neokuženo mesto pridelave je mesto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, na katerem šarka ni navzoča, kar je bilo uradno dokazano s sistematičnim nadzorom in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;
-
neokužena enota pridelave je drevesnica ali matični nasad oziroma njihov zaključen del, ki ima status neokuženega mesta pridelave,
-
zavarovani prostor je enota pridelave gostiteljskih rastlin, na kateri se zagotovijo razmere, ki onemogočajo dostop žuželkam, ki prenašajo rastlinske bolezni.
3. člen
(gostiteljske rastline)
Navzočnost šarke se ugotavlja na rastlinah naslednjih vrst Prunus L. (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline):
-
sadne vrste: breskev in nektarina (Prunus persica (L.) Batsch), marelica (Prunus armeniaca L.), mirabolana (Prunus cerasifera Ehrh.), cibora (Prunus domestica ssp. insititia (L.) C.K. Schneid.), mandljevec (Prunus domestica ssp. italica (Borkh.) Hegi.), sliva in češplja (Prunus domestica spp. domestica L.);
-
ostale vrste: črni trn (Prunus spinosa L.), rešeljika (Prunus mahaleb), čremsa (Prunus padus), Prunus amygdalus Batsch, Prunus blireiana Andre, Prunus brigantina Vill., Prunus cistena Hansen, Prunus curdica Fenzl in Fritsch., Prunus glandulosa Thunb., Prunus holosericea Batal., Prunus hortulana Bailey, Prunus japonica Thunb., Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, Prunus maritima Marsh., Prunus mume Sieb in Zucc., Prunus nigra Ait., Prunus salicina L., Prunus sibirica L., Prunus simonii Carr., Prunus tomentosa Thunb., Prunus triloba Lindl. in druge vrste Prunus L., ki so občutljive na šarko.
4. člen
(posebno nadzorovano območje)
Na območju Republike Slovenije so posebno nadzorovana območja za šarko ogrožena območja iz 5. člena tega pravilnika ter vse drevesnice in matični nasadi s pripadajočimi varovalnimi pasovi.
Drevesnica oziroma matični nasad se šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave, če se nadzoruje v skladu s 6. členom tega pravilnika.
5. člen
(ogrožena območja)
Ogrožena območja so:
-
Občina Vipava znotraj linije Log pri Vipavi – Stari grad pri Vipavi – cerkev Gradišče pri Vipavi – odcep za Manče na cesti Vipava – Podnanos – cerkev Slap pri Vipavi – Poreče – do izhodišča;
-
v Občini Nova Gorica znotraj linije MIP-cerkev Loke – cerkev Šmihel – cerkev Šempas – Hrastov hrib (vrh) – Široki hrib (vrh) – do izhodišča;
-
Občina Miren-Kostanjevica in Šempeter–Vrtojba znotraj linije od sečišča državne meje in železnice v Šempetru pri Gorici – državna meja z Italijo do mejnega prehoda Miren – Mirenski grad – vrh Cerje – vrh V. Medvejšče – zaselek Špacapani – cerkev Bilje – cerkev Vrtojba – do izhodišča;
-
Občina Moravske Toplice znotraj linije Moravci – Tešanovci – Vučja Gomila – Selo – Fokovci – Andrejci – Sebeborci – Martjanci – Moravci;
-
Občina Lukovica znotraj linije Šentvid pri Lukovici - Selo - Lukovica pri Domžalah - Brdo pri Lukovici - do izhodišča.
6. člen
(sistematični nadzor)
Sistematični nadzor obsega načrtovano sistematično ugotavljanje zdravstvenega stanja in vzorčenje gostiteljskih rastlin v skladu z 9. členom tega pravilnika in z letnim programom iz 20. člena tega pravilnika ter odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe s šarko v skladu s tem pravilnikom.
Sistematični nadzor se izvaja na ogroženih območjih oziroma na vseh neokuženih mestih oziroma enotah pridelave ter v pripadajočih varovalnih pasovih.
II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA
7. člen
(drevesnice in matični nasadi)
Drevesnice in matični nasadi gostiteljskih rastlin ter njihov varovalni pas ne smejo biti okuženi s šarko.
V drevesnicah in matičnih nasadih v okviru sistematičnega nadzora pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin in izvajalci javne gozdarske službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci javne službe) oziroma fitosanitarni in gozdarski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) opravljajo vizualne preglede in odvzamejo vzorce za testiranje na navzočnost šarke v skladu s programom nadzora iz 20. člena tega pravilnika.
Drevesnica ali matični nasad pridobi status neokuženega mesta pridelave, če vizualni pregledi v celi rastni dobi potrjujejo odsotnost okužbe s šarko in so v varovalnem pasu odstranjene okužene rastline.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko imetnik rastlin dokaže odsotnost okužbe z laboratorijskim testiranjem uradnih vzorcev v pooblaščenem laboratoriju v tekoči rastni dobi.
8. člen
(varovalni pas)
Za drevesnice in matične nasade je obvezen 500 m širok varovalni pas.
Varovalni pas iz prejšnjega odstavka nadzoruje inšpektor v rastni dobi pred zasaditvijo in po zasaditvi drevesnice oziroma matičnega nasada v skladu z 9. členom tega pravilnika, in sicer vsaj prvih 250 m varovalnega pasu vsaj enkrat v rastni dobi.
Če se v drevesnici oziroma matičnem nasadu prideluje uradno potrjen razmnoževalni material, pregleduje enoto pridelave in varovalni pas po zasaditvi pooblaščeni organ za potrjevanje.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena varovalni pas za drevesnico ali matični nasad ni potreben, če je drevesnica ali matični nasad v zavarovanem prostoru, ki izpolnjuje zahteve za zavarovani prostor iz 17.a člena tega pravilnika.
9. člen
(zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin in laboratorijsko testiranje)
Zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če inšpektor, organ za potrjevanje ali izvajalec javne službe pri vizualnem zdravstvenem pregledu rastlin posumi, da gre za okužbo s šarko, odvzame vzorce rastlin in jih pošlje na testiranje v pooblaščeni laboratorij.
Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat laboratorijskega testiranja pozitiven.
10. člen
(znamenja okužbe)
Na okužbo s šarko se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj: