Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 53-2583/2002, stran 5388 DATUM OBJAVE: 20.6.2002
VELJAVNOST: od 1.1.2003 do 25.7.2008 / UPORABA: od 1.1.2003 do 25.7.2008
RS 53-2583/2002
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 26.7.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
2583. Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil
Na podlagi 37. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o vzdrževanju železniških vozil
o vzdrževanju železniških vozil
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina pravilnika)
(1)
Ta pravilnik določa zahteve glede vzdrževanja železniških vozil (v nadaljnjem besedilu: vozila) v lasti prevoznikov in drugih pravnih oseb, ki uporabljajo železniško infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: lastniki vozil) in način pooblaščanja delavnic za vzdrževanje vozil in njihovih sestavnih sklopov in delov (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalci).
(2)
Z vzdrževanjem vozil je treba preventivno ohranjati njihovo zadovoljivo tehnično stanje za zagotavljanje varnega, zanesljivega, ekonomičnega in okolju prijaznega železniškega prometa.
(3)
Pravilnik vsebuje splošne zahteve in pogoje, ki jih je treba upoštevati pri vzdrževanju vozil kot celote in pri vzdrževanju njihovih določenih konstrukcijskih sklopov, delov in naprav.
2. člen
(Področje uporabe)
(1)
Določbe tega pravilnika morajo upoštevati lastniki, vzdrževalci in proizvajalci vozil.
(2)
Vozila, za katera veljajo določbe tega pravilnika, so železniška vozila, ki so konstruirana za vožnjo po železniških progah s širino 1435 mm med notranjima robovoma tirnic tira. Ta vozila so:
1.
železniška pogonska vozila, ki so:
a)
vlečna vozila:
-
lokomotive (električne, dizelske in parne);
-
motorniki in motorne garniture (električni/e, dizelski/e);
b)
motorna vozila za posebne namene:
-
motorna vozila za gradnjo in vzdrževanje prog (vozila za strojna dela na tirih, ostala motorna vozila za te namene);
-
motorna vozila za odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime (tirni žerjavi, snežni odmetalniki, ostala motorna vozila za te namene);
-
merilna vozila;
c)
lahke motorne drezine (drezine za ogled prog, drezine za prevoz vzdrževalnih delavcev ipd.);
2.
železniška vlečena vozila, ki so:
-
potniški vagoni (sedežni, ležalni, spalni, jedilni, bifejski, poštni, službeni in posebni);
-
tovorni vagoni (zaprti, odprti, ploščniki, specialni, službeni in posebni);
-
vagoni za posebne namene (orodni vagoni, sanitetni vagoni, bivalni vagoni, vagoni za meritve in preskušanje, priklopni vagoni drezin ipd.);
-
vozila za druge namene brez lastnega pogona (snežni odmetalniki, škropilni vagoni ipd.).
(3)
Za vzdrževanje drugih vrst vlečnih vozil, kot so navedena v 1. podpoglavju III. poglavja tega pravilnika in niso v javnem prometu (npr. premikalne lokomotive na industrijskih tirih), smiselno veljajo enake določbe kot za podobne vrste vlečnih vozil iz navedenega poglavja.
III. VZDRŽEVANJE POGONSKIH VOZIL
1. Vzdrževanje električnih in dizelskih vlečnih vozil
47. člen
(Nadzor)
(1)
Nadzor električnih in dizelskih vlečnih vozil (v nadaljnjem besedilu: vozila) se opravlja v skladu s točko a) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(2)
Pri pripravi za vožnjo pregledajo vozila njihovi upravljavci ali drugo osebje, ki je za to zavezano in pri tem opravijo preglede, preverjanja in druga dela v skladu z interno določenim tehnološkim procesom dela.
(3)
Upravljavci vozil morajo med vožnjo neprestano spremljati delovanje pogonskih in gnanih strojev ter naprav. Ob postankih, daljših od 10 minut, je treba opraviti tudi natančnejši vizualni pregled stanja delov, sklopov, naprav in opreme vozila.
(4)
Ugotovljene nepravilnosti med obratovanjem vozil morajo njihovi upravljavci sproti odpravljati, če so za to usposobljeni in ustrezno opremljeni, sicer pa jih morajo evidentirati v ustrezen dokument, na osnovi katerega se opravijo popravila v delavnici oziroma delovni enoti lastnika ali uporabnika vozil.
48. člen
(Nega)
(1)
Nega vozil se opravlja v skladu s točko b) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(2)
Upravljavci vozil skrbijo za urejenost vozniških kabin med vožnjo in po zapustitvi vozil. Po potrebi morajo očistiti tudi strojne prostore, če je to potrebno zaradi preverjanja določenih nepravilnosti pri delovanju pogonskih in pomožnih strojev.
(3)
Zunanje pranje in temeljito čiščenje notranjih prostorov vozil in opreme je treba opravljati v skladu s planiranimi periodičnimi čiščenji, ki se opravljajo v skladu z internimi predpisi.
49. člen
(Kontrolni pregledi)
(1)
Kontrolni pregledi vozil se opravljajo v skladu s točko c) tretjega odstavka in petim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
(2)
Kontrolni pregledi vozil se opravljajo v časovnih in/ali delovnih rokih oziroma s kombinacijo teh dveh rokov. Kontrolna pregleda P0 in P1 se lahko opravita v mejnem časovnem roku, v skladu s šestim in sedmim odstavkom 7. člena, če še ni dosežen delovni rok z dovoljenim odstopanjem.
(3)
V časovnem roku kontrolnih pregledov ni treba upoštevati koledarskega časa, med katerim vozila niso bila v uporabi, oziroma se časovni rok lahko podaljša za čas, v katerem so bila vozila izven uporabe.
(4)
Merilo delovnih rokov kontrolnih pregledov vozil so skupni opravljeni kilometri, ki so vsota tako imenovanih tekalnih in mazalnih kilometrov.
(5)
Tekalni kilometri so vsota vseh prevoženih kilometrov, ki nastanejo pri vožnji vlakov in premiku. Tekalni kilometri se ugotavljajo s stanja kilometrskih števcev vozil.
(6)
Mazalni kilometri so vsota kilometrov, ki se računajo na osnovi enournega dela premikalnih lokomotiv na stalnem premiku.
(7)
Način obračuna mazalnih kilometrov iz prejšnjega odstavka določi prevoznik oziroma drugi lastnik vozila glede na intenzivnost premika na premikalnih mestih ranžirnih postaj oziroma na industrijskih tirih in vrste vozil, pri čemer se upošteva za 1 uro premika največ 10 mazalnih kilometrov.
(8)
Ciklus kontrolnih pregledov vozil je opravljanje pregledov v zaporedju, ki si sledi glede na vrsto začetnega kontrolnega pregleda, in je:
-
za vozila z začetnim pregledom P0:
· P0 – P1 – P0 – P1 – P0 – P3 – P0 – P1 - - - - - P6 – P0 – P1 - - - - - P12;
-
za vozila z začetnim pregledom P1:
· P1 – P1 – P3 – P1 - - - - - - - - - - - P6 – P1 - - - - - - - - - - - P12.
(9)
Za vozila veljajo vrste in roki kontrolnih pregledov z dovoljenimi odstopanji, navedenimi v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
50. člen
(Revizije)
(1)
Na vozilih se opravljajo srednje in velike revizije (SR in VR) v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
(2)
Srednja revizija (SR) vozil je pregled, preverjanje in popravilo ali zamenjava njihovih delov, sklopov, agregatov, naprav in opreme z namenom, da se jim zagotovi določeno tehnično stanje za to vrsto popravila. Potrebna dela oziroma popravila se določijo v opisih del za to vrsto popravila.
(3)
Velika revizija (VR) vozil je popravilo ali zamenjava njihovih delov, sklopov, agregatov, naprav in opreme z namenom, da se jim zagotovi določeno tehnično stanje za to vrsto popravila. Potrebna dela oziroma popravila se določijo v opisih del za to vrsto popravila.
(4)
Revizije vozil se opravljajo v časovnih in/ali delovnih rokih rokih oziroma s kombinacijo teh dveh rokov.
(5)
Merilo za delovne roke revizij vozil je opravljeno delo izraženo v skupnih opravljenih oziroma prevoženih kilometrih, ki se evidentirajo na enak način, kot je naveden za kontrolne preglede v četrtem odstavku 49. člena tega pravilnika.
(6)
Osnovni časovni rok med dvema zaporednima revizijama vozil je 6 let. Ta rok se sme podaljšati dvakrat za eno leto, tako da znaša mejni časovni rok za revizije 8 let. Mejni časovni rok 8 let se v nobenem primeru ne sme podaljšati.
(7)
Pred podaljšanjem osnovnega časovnega roka revizij iz prejšnjega odstavka je treba opraviti tehnični pregled vozila, ki se opravi v pooblaščeni strokovni organizaciji v skladu z določbami pravilnika o tehnični skladnosti železniških vozil.
(8)
Na podlagi zapisnika o tehničnem pregledu vozila, ki ga po uspešno opravljenem tehničnem pregledu izda pooblaščena strokovna organizacija iz prejšnjega odstavka, pristojni organ z odločbo podaljša obratovalno dovoljenje do poteka podaljšanega časovnega roka revizije.
(9)
Čas, med katerim vozila niso bila v uporabi, se upošteva v časovni rok revizij.
(10)
Revizije podstavnih vozičkov in posameznih glavnih sklopov vozil se lahko opravljajo ločeno od ostalega dela vozil. Pri tem se ne smejo prekoračiti roke med dvema revizijama, in sicer pri podstavnih vozičkih in glavnih sklopih glede na skupno opravljene kilometre, pri ostalem delu vozil pa glede na mejni časovni rok 6 oziroma 8 let.
(11)
Ciklus revizij vozil je zaporedno opravljanje srednje (SR) in velike (VR) revizije.
(12)
Na vozilih mora biti napisan datum zadnje opravljene revizije na mestu v skladu z določbami UIC objave, št. 640, in v obliki navedeni v UIC objavi, št. 580 ali v RIV.
(13)
Za vozila veljajo roki revizij z dovoljenimi odstopanji, navedenimi v preglednici 2 priloge 1.
2. Vzdrževanje muzejskih parnih lokomotiv
51. člen
(Nadzor in nega)
Nadzor in nega muzejskih parnih lokomotiv (v nadaljnjem besedilu: lokomotive) se opravlja v skladu z določbami 6. člena na enak način, kot velja za električna in dizelska vozila.
52. člen
(Kontrolni pregledi in revizije)
(1)
Na lokomotivah se opravi kontrolni pregled Po pred vsakokratno vožnjo, pred katero niso bile na vožnji 1 mesec ali več.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se opravi pri kontrolnem pregledu pranje lokomotivskega kotla po 200 kurilnih urah ali po največ 2500 prevoženih kilometrih.
(3)
Pri kontrolnem pregledu lokomotiv se opravi preverjanje pravilnosti delovanja in nastavitve njihovih vitalnih naprav pod delovnim parnim tlakom.
(4)
Vzdrževanje parnih kotlov je treba opravljati posebej, neodvisno od revizij lokomotiv, v skladu z določbami 53. člena tega pravilnika.
53. člen
(Vzdrževanje kotlov parnih lokomotiv)
(1)
Notranjost kotlov parnih lokomotiv je treba pregledati vsaka tri leta. Ta rok je dovoljeno podaljšati dvakrat za eno leto, če lokomotiva ni bila na vožnji oziroma zakurjena najmanj 6 ali več mesecev.
(2)
Notranjost kotlov parnih lokomotiv je treba pregledati pred njihovim podkurjenjem, če lokomotiva ni obratovala več kot 2 leti.
(3)
Kotle parnih lokomotiv je treba preskusiti z vodnim (hladnim) tlakom s kontrolnim manometrom po vsakem pregledu njihove notranjosti in po opravljenih vzdrževalnih delih, ki imajo vpliv na varnost obratovanja kotlov.
(4)
Preskus parnih kotlov z vodnim tlakom iz prejšnjega odstavka je treba obvezno opraviti po:
-
zamenjavi pločevin ali vgradnji zakrp na kotlu;
-
zamenjavi 1/3 ali več stropnih vijakov, sprežnikov ali kovic na konstrukciji peči;
-
vgradnji 1/5 ali več prstanov v cevne stene peči;
-
izgradnji 1/3, po potrebi pa tudi manj vodogrelnih cevi;
-
vgradnji zakrp na bočnih stenah ali na cevni steni peči.
(5)
Kontrolni manometer iz tretjega odstavka mora biti redno overjen s strani pravne ali fizične osebe v skladu z zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisih.
(6)
Vodni tlak pri preskusih parnih kotlov iz prejšnjega odstavka mora znašati:
-
1,5-kratno vrednost delovnega tlaka kotlov z delovnim tlakom do 10 bar;
-
za 5 bar višji tlak od delovnega tlaka kotlov z delovnim tlakom nad 10 bar.
(7)
S kontrolnim manometrom, s katerim se opravlja preskus kotla z vodnim tlakom, je treba preskušati oziroma kontrolirati tudi manometer kotla. Tlak, ki ga pri tem kaže kotlov manometer sme odstopati za največ 0,5 bar od tlaka, ki ga kaže kontrolni manometer, pri kateremkoli medtlaku, pri delovnem tlaku pa morata oba manometra kazati enako vrednost tlaka.
(8)
Pri preskušanju kotla z vodnim tlakom se mora tlak višati previdno in postopno. Doseženi preskusni tlak je treba kratek čas vzdrževati, vendar največ 10 minut, pri čemer se ugotavlja stanje kotla pod tlakom. Po tem času se tlak zniža do delovnega tlaka kotla z nadaljevanjem pregledovanja.
(9)
Med preskušanjem kotla ne smejo nastati nikakršne trajne deformacije in netesnosti na nobenem delu kotla.
(10)
Po preskusu z vodnim tlakom se kotel preskuša z najvišjim dovoljenim delovnim parnim tlakom. Pri teh preskusih se parni tlak meri s kotlovskim manometrom, po katerem se regulirajo tudi varnostni ventili kotla.
(11)
Vrste in načine popravil parnih kotlov mora sprotno določati komisija, sestavljena iz strokovnjakov za lokomotivske parne kotle in posode pod tlakom.
(12)
Komisijo iz prejšnjega odstavka mora voditi pooblaščen strokovnjak za lokomotivske parne kotle s pridobljenim certifikatom o usposobljenosti za inšpekcijske preglede tehničnega stanja lokomotivskih parnih kotlov in posod pod tlakom in z izobrazbo v skladu s petim odstavkom 37. člena tega pravilnika.
(13)
Pri preskušanju kotlov parnih lokomotiv z vodnim in parnim tlakom ter pri preskušanju kotelnih manometrov mora biti prisoten pooblaščeni strokovnjak za pregledovanje tehničnega stanja parnih kotlov, naveden v prejšnjem odstavku, ki mora uspešen preskus potrditi v zapisniku o preskusu in odobritvi obratovanja kotla parne lokomotive, katerega obrazec je določen v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(14)
Vrste in roki kontrolnih pregledov in revizij lokomotiv so navedeni v preglednici 3 priloge 1 tega pravilnika.
3. Vzdrževanje motornih vozil za posebne namene in lahkih motornih drezin
54. člen
(Nadzor in nega)
(1)
Nadzor motornih vozil za posebne namene in lahkih motornih drezin opravljajo njihovi upravljavci v skladu z določbami točke a) tretjega odstavka 6. člena na enak način, kot velja za vlečna vozila v skladu z določbami 47. člena tega pravilnika.
(2)
Na vozilih za odpravo posledic izrednih dogodkov in zime je treba v okviru nadzora opravljati dnevni pregled, s katerim se zagotavlja stalna uporabnost teh vozil med časom pripravljenosti za njihovo uporabo.
55. člen
(Kontrolni pregledi)
(1)
Na motornih vozilih za posebne namene se opravljajo naslednje vrste kontrolnih pregledov:
-
pregled P1;
-
pregled P6;
-
pregled P12.
(2)
Kontrolni pregledi lahkih motornih drezin se opravljajo v časovnih in delovnih rokih. Za delovne roke je merilo trajanje oziroma čas teka pogonskih motorjev.
(3)
Kontrolni pregledi motornih vozil za strojna dela na tirih se opravljajo v delovnih rokih, za merilo katerih je čas delovanja pogonskih strojev.
(4)
Kontrolni pregledi odmetalnikov snega, tirnih žerjavov in drugih motornih vozil za enake in podobne namene se opravljajo v časovnih rokih.
(5)
Vrste, roki in ciklus kontrolnih pregledov so navedeni v preglednici 4 priloge 1 tega pravilnika.
56. člen
(Revizije)
(1)
Na motornih vozilih za posebne namene se opravljajo revizije v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
(2)
Revizije lahkih motornih drezin, merilnih motornih vozil in vozil za strojna dela na tirih se opravljajo v časovnih in delovnih rokih. Za delovne roke je merilo trajanje oziroma čas teka pogonskih motorjev.
(3)
Revizije odmetalnikov snega, tirnih žerjavov in drugih motornih vozil za enake in podobne namene se opravljajo v časovnih rokih.
(4)
Revizije motornih vozil za posebne namene se opravljajo po opisih del, ki se morajo izdelati za vsako posamezno vrsto vozila glede na intenzivnost in pogoje njegovega izkoriščanja.
(5)
Kontrola oziroma popravila merilnih naprav merilnih motornih vozil se lahko opravljajo neodvisno od rokov revizij teh vozil v skladu z vrstami merilnih naprav in navodili njihovih proizvajalcev.
(6)
Osnovni časovni roki revizij motornih vozil za posebne namene se lahko podaljšajo do mejnega časovnega roka za eno oziroma dve leti.
(8)
Pred podaljšanjem osnovnega časovnega roka revizij iz prejšnjega odstavka je treba opraviti tehnični pregled za podaljšanje časovnega roka revizije vozila, ki ga opravi pooblaščena strokovna organizacija v skladu z določbami pravilnika o tehnični skladnosti železniških vozil.
(9)
Na podlagi zapisnika o tehničnem pregledu vozila, ki ga v skladu z določbami pravilnika o tehnični skladnosti železniških vozil izda pooblaščena strokovna organizacija po uspešno opravljenem tehničnem pregledu, pristojni organ z odločbo podaljša obratovalno dovoljenje do poteka podaljšanega časovnega roka revizije.
(10)
Vrste, roki in ciklus revizij so navedeni v preglednici 5 priloge 1 tega pravilnika.
IV. VZDRŽEVANJE VLEČENIH VOZIL
1. Vzdrževanje potniških vagonov
57. člen
(Nadzor in nega)
(1)
Nadzor potniških vagonov se opravlja v skladu s točko a) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika s pregledovanjem le-teh:
-
pred njihovo uvrstitvijo v vlake na izhodnih postajah;
-
v vlakih pred njihovim odhodom z izhodnih postaj;
-
med vožnjo potniških vlakov;
-
po prihodu potniških vlakov na končne postaje.
(2)
Nadzor potniških vagonov opravljajo pregledniki vagonov, tam kjer teh ni, pa za to usposobljeno postajno in drugo osebje ter upravljavci vlečnih vozil.
(3)
Preglede iz prve, druge in četrte alinee prvega odstavka, ki se upoštevajo kot dnevni pregledi vagonov, opravljajo pregledni delavci.
(4)
Med vožnjo potniških vlakov mora vlakospremno osebje opravljati nadzor teka, delovanja posameznih naprav vagonov in drugih nastalih nepravilnosti. Vse med vožnjo ugotovoljene nepravilnosti vpisuje vlakospremno osebje v dnevnik nepravilnosti na vagonu, katerega oblika in način izpolnjevanja morata biti v skladu z določili sporazuma RIC. Evidentirane nepravilnosti na vagonu je treba po končani vožnji odpraviti.
(5)
Nega potniških vagonov se opravlja v skladu z določbami točke b) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(6)
Ambulantno čiščenje potniških vagonov se lahko opravlja med vožnjo v določenih vlakih, redno in temeljito čiščenje pa se mora planirati in opravljati v skladu z voznimi redi in specifiko eksploatacije vagonov v skladu z internimi predpisi.
(7)
Čistost, urejenost in oskrbljenost potniških vagonov s sanitarnimi sredstvi, ki se dosegajo z deli iz petega in šestega odstavka tega člena, morajo biti v notranjem in mednarodnem prometu v skladu z določili sporazuma RIC.
58. člen
(Kontrolni pregledi)
(1)
V skladu s točko c) tretjega odstavka in petim odstavkom 6. člena tega pravilnika se opravljajo na posameznih vrstah potniških vagonov naslednji kontrolni pregledi: P1, P2 in P3.
(2)
Kontrolni pregledi potniških vagonov se opravljajo v kombinaciji časovnih in delovnih rokov.
(3)
Za merilo delovnih rokov kontrolnih pregledov potniških vagonov se upoštevajo prevoženi kilometri z dovoljenim odstopanjem + 20%.
(4)
Osnovni časovni rok med dvema kontrolnima pregledoma potniških vagonov je:
-
1 mesec pri vagonih z mesečnimi kontrolnimi pregledi P1;
-
2 meseca pri vagonih z dvomesečnim kontrolnim pregledom P2;
-
3 mesece pri vagonih s trimesečnim kontrolnim pregledom P3.
(5)
Osnovni časovni rok kontrolnega pregleda se lahko podaljša najdalje do mejnega časovnega roka v skladu s šestim in sedmim odstavkom 7. člena, če vagon še ni prevozil določenega števila kilometrov z dovoljenim odstopanjem.
(6)
V časovni rok kontrolnih pregledov potniških vagonov se ne upošteva čas do 30 dni, med katerim niso bili v uporabi. Čas neuporabe se ugotavlja na osnovi evidenc prometa in izvajalca popravila.
(7)
Pri muzejskih vagonih se opravi kontrolni pregled P3 pred vsako nameravano uporabo, če predhodno niso bili na vožnji 3 mesece ali več.
(8)
Na potniških vagonih morajo biti napisani datumi kontrolnih pregledov.
(9)
Vrste, roki in ciklusi kontrolnih pregledov potniških vagonov so določeni glede na njihovo največjo hitrost in pogoje eksploatacije. Navedeni so v preglednici 6 priloge 1 tega pravilnika.
59. člen
(Revizije)
(1)
Revizije potniških vagonov se opravljajo glede na obseg vzdrževalnih del kot male (MR) in srednje revizije (SR) z upoštevanjem kombinacije časovnih in delovnih rokov.
(2)
Če ob poteku osnovnega časovnega roka revizije še ni potekel delovni rok, se lahko osnovni časovni rok podaljša do mejnega časovnega roka v skladu s šestim in sedmim odstavkom 7. člena tega pravilnika oziroma do dosega delovnega roka.
(3)
Za merilo delovnih rokov revizij potniških vagonov se upoštevajo prevoženi kilometri z dovoljenim odstopanjem + 20%.
(4)
V časovni rok revizij potniških vagonov se upošteva tudi čas, med katerim niso bili v uporabi.
(5)
Pri vseh potniških vagonih se lahko osnovni časovni rok revizije podaljša enkrat za 6 mesecev, če še ni dosežen delovni rok z dovoljenim odstopanjem.
(6)
Pred podaljšanjem osnovnega časovnega roka revizij iz prejšnjega odstavka je treba opraviti tehnični pregled za podaljšanje časovnega roka revizije vozila, ki se opravi v pooblaščeni strokovni organizaciji v skladu z določbami pravilnika o tehnični skladnosti železniških vozil.
(7)
Na podlagi zapisnika o tehničnem pregledu vozila pristojni organ z odločbo podaljša obratovalno dovoljenje do poteka podaljšanega časovnega roka revizije.
(8)
Na potniških vagonih se napišejo datumi opravljenih revizij na enak način, kot velja za vlečna vozila in tovorne vagone.
(9)
Kategorizacija potniškega vagona glede pogojev vzdrževanja v zvezi z njegovo največjo dovoljeno hitrostjo se lahko spremeni pri eni od revizij vagona. Pri tem se določi nova številka vagona. Če vagon sploh ni obratoval s povečano hitrostjo, kar dokaže lastnik z dokumentacijo, se sprememba kategorizacije lahko opravi brez pošiljanja vagona v revizijo po predhodno opravljenem tehničnem pregledu v skladu s pravilnikom o tehnični skladnosti železniških vozil.
(10)
Ciklusi in roki revizij potniških vagonov so navedeni v preglednici 7 priloge 1 tega pravilnika.
2. Vzdrževanje tovornih vagonov
60. člen
(Nadzor, nega in kontrolni pregledi)
(1)
Nadzor in nega tovornih vagonov se opravlja v skladu z določbami točk a) in b) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(2)
Nadzor tovornih vagonov opravljajo pregledniki vagonov, tam kjer teh ni, pa za to usposobljeno postajno in drugo osebje ter upravljavci vlečnih vozil.
(3)
Kontrolni pregledi tovornih vagonov se opravljajo v skladu s preglednico 8 priloge 1 tega pravilnika.
(5)
Poleg v prejšnjih odstavkih določenih kontrolnih pregledov je treba opraviti vmesni kontrolni pregled med dvema revizijama tovornih vagonov za SS promet (vagoni za hitrost vožnje 120 km/h) in s časovnim rokom revizije nad 3 leta.
61. člen
(Revizije)
(1)
Revizije tovornih vagonov se opravljajo glede na obseg vzdrževalnih del kot srednje revizije (SR) z upoštevanjem časovnih in delovnih rokov.
(2)
Ciklusi in roki revizij tovornih vagonov se določajo glede na njihovo največjo dovoljeno hitrost, konstrukcijske značilnosti in število letno prevoženih kilometrov.
(3)
Revizije tovornih vagonov se opravljajo v časovnih in delovnih rokih. Merilo za delovne roke je opravljeno delo, izraženo v tonskih kilometrih – tkm (tonski kilometri so zmnožek prevoženih kilometrov in skupne mase vagona).
(4)
Dokler ni zagotovljeno sprotno zajemanje podatkov o opravljenem delu tovornih vagonov v notranjem in mednarodnem prometu, se opravljajo njihove revizije izključno v časovnih rokih.
(5)
Časovni in delovni roki za opravljanje revizij tovornih vagonov se lahko določajo po metodologijah iz UIC objave, št. 579-1, pri čemer je mejni časovni rok:
-
6 let za tovorne vagone, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z določbami sporazuma RIV;
-
4 leta za tovorne vagone, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnje alinee.
(6)
Ne glede na določbi iz prejšnjega odstavka je treba določiti krajši časovni rok revizije, če to zahtevajo pogoji uporabe in vrste vagonov.
(7)
Dovoljena prekoračitev časovnih rokov revizij tovornih vagonov se upošteva v skladu z določili sporazuma RIV.
(8)
Predpisani časovni roki revizij tovornih vagonov za notranji promet se lahko podaljšajo zaporedoma dvakrat po 6 mesecev, če to dovoljuje tehnično stanje vagonov. O podaljšanju rokov revizij se odloča na enak način kot pri potniških vagonih v skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 59. člena.
(9)
Na tovornih vagonih se napiše datum zadnje revizije in dovoljeno odstopanje v skladu z določbami sporazuma RIV. Podaljšanje časovnega roka revizij vagonov iz prejšnjega odstavka se ustrezno označi ob predpisanem napisu opravljene revizije.
(10)
Ciklusi in roki revizij tovornih vagonov so navedeni v preglednici 9 priloge 1 tega pravilnika.
3. Vzdrževanje vagonov in vozil za posebne oziroma druge namene
62. člen
(Nadzor in nega)
Nadzor in nega vagonov in vozil za posebne oziroma druge namene se opravlja v skladu z določbami točk a) in b) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika glede na njihov namen ter pogoje njihove uporabe.
63. člen
(Kontrolni pregledi in revizije)
(1)
Kontrolni pregledi vagonov za posebne namene in vlečenih vozil za druge namene iz tretje in četrte alinee 2. točke drugega odstavka 2. člena tega pravilnika se opravljajo v skladu z določili 58. člena in z roki, ki veljajo za 2-osne vagone v četrti vrstici preglednice 6 priloge 1 tega pravilnika.
(2)
Revizije vagonov za posebne namene in vlečenih vozil za druge namene iz tretje in četrte alinee 2. točke drugega odstavka 2. člena tega pravilnika se opravljajo v skladu z določili 60. člena tega pravilnika in z roki, ki veljajo za 4-osne vagone za hitrosti 100 km/h v sedmi vrstici preglednice 9 priloge 1 tega pravilnika.
V. VZDRŽEVANJE ZAVOR
1. Splošno o vzdrževanju zavor
64. člen
(Zagotavljanje brezhibnosti zavor)
(1)
Na železniških vozilih, ki so v prometu oziroma v uporabi, morajo zračne in ostale zavore (v nadaljnjem besedilu: zavore) vedno delovati brezhibno. Njihovo brezhibno delovanje je treba zagotavljati z rednim in izrednim vzdrževanjem.
(2)
Redno vzdrževanje zavor je treba opravljati s sprotnim vzdrževanjem in revizijami v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
(3)
Opravljena sprotna popravila in revizije zavor morajo delavnice ustrezno evidentirati v tehnični dokumentaciji posameznih vozil in evidenčnih kartotekah posameznih vitalnih sklopov in delov.
(4)
Po opravljenih izrednih popravilih vozil morajo delavnice preskusiti tesnost in brezhibnost delovanja zavor, preskuse pa evidentirati.
65. člen
(Sprotno vzdrževanje zavor)
(1)
Sprotno vzdrževanje zavor je treba opravljati z nadzorom med uporabo oziroma prometom vozil in s sprotnimi popravili zavor.
(2)
Nadzor zavor je treba opravljati pred uporabo oziroma prometom vozil, med njo in po njej. Način opravljanja nadzora zavor se določi v internih predpisih vlečne in tehničnovagonske dejavnosti lastnikov vozil.
(3)
Sprotna popravila zavor (v nadaljnjem besedilu: SPZ) je treba opravljati sočasno s kontrolnimi pregledi vozil in pri vseh izrednih popravilih, ko so vozila izločena iz prometa oziroma dostavljena v delavnico zaradi kakršnihkoli potrebnih popravil.
(4)
Način opravljanja sprotnih popravil zavor posameznih vrst vozil je naveden v 3. podpoglavju tega poglavja.
66. člen
(Revizije zavor)
(1)
Revizije zavor so planirano vzdrževanje zavor, ki se označuje z RZ-1, RZ-2 in RZ-3.
(2)
Pri revizijah zavor RZ-1 in RZ-2 je treba:
-
pregledati njihove sklope in dele;
-
poškodovane dele popraviti ali jih zamenjati s popravljenimi ali novimi;
-
pokvarjene vitalne dele zamenjati s popravljenimi ali novimi;
-
preskusiti delovanje zavor.
(3)
Revizija RZ-2 se razlikuje od revizije RZ-1 z demontažo določenih sklopov in delov z vozil in manjšimi tolerancami posameznih dimenzij in tehničnimi parametri.
(4)
Pri revizijah RZ-3 je treba:
-
sklope in dele zavor demontirati z vozil, jih razstaviti in pregledati;
-
poškodovane dele zamenjati s popravljenimi;
-
vitalne sklope in dele zamenjati s popravljenimi ali novimi;
-
preskusiti delovanje zavor.
(5)
Revizije zavor je treba opravljati istočasno s kontrolnimi pregledi in revizijami vozil.
(6)
Roki in ciklusi revizij zavor kakor tudi zahtevana vzdrževalna dela na posameznih sklopih in delih zavor pri posameznih revizijah so navedeni v 4. podpoglavju tega poglavja.
67. člen
(Pogoji za vgradnjo in zamenjavo sklopov in delov zavor)
(1)
Pri SPZ in reviziji zavor RZ-1 je dovoljeno vgrajevati obrabljene zavorne vložke in zavornjake le na vozila za hitrosti do 100 km/h.
(2)
Vgrajene zavorne in pnevmatske spojne cevi ne smejo biti do naslednje revizije zavore starejše od 12 let.
(3)
Pri revizijah RZ-2 in RZ-3 je treba zamenjati stare tipe vitalnih sklopov in delov, ki jih ni več mogoče popravljati v pooblaščenih delavnicah, z novejšimi tipi. S tem morajo soglašati lastniki vozil.
68. člen
(Preskušanje zračnih posod)
(1)
Zračne posode z delovnim zračnim tlakom nad 6 bar lahko preskušajo v pooblaščenih delavnicah posebej usposobljeni delavci pod nadzorom delavcev iz petega odstavka 37. člena tega pravilnika.
(2)
Druge zračne posode lahko preskušajo delavnice skupno s preskušanjem zavorne opreme v skladu z določbami tega pravilnika.
(3)
Preskušanje zračnih posod in označevanje preskusov na zračnih posodah iz prvega odstavka tega člena je treba opravljati v skladu z določbami tega pravilnika in UIC objav, št. 541-07 in 834.
69. člen
(Vzdrževanje in označevanje vitalnih sklopov in delov)
(1)
Sklopi in deli, ki so pri delovanju zavor posebno pomembni oziroma imajo odločilen vpliv na njihovo brezhibno delovanje, so vitalni sklopi in deli, to so:
-
zaviralniki;
-
razporedniki;
-
prenosniki tlaka;
-
pospešilniki hitrega zaviranja;
-
osrednji ventili za izpust zraka iz glavnega zavornega voda pri prisilnem zaviranju in zaviranju v sili;
-
naprave za zaščito proti blokiranju koles med vožnjo pri zaviranju;
-
naprave za samodejno spreminjanje zavorne sile;
-
osni regulatorji dvostopenjskih zavor;
-
regulacijski elektropnevmatični ventili;
-
varnostni zračni ventili;
-
zračni sklopi budnikov in avtostop naprav (ASN).
(2)
Vitalne sklope in dele zavor je treba po končanem popravilu ustrezno plombirati in označiti z oznako pooblaščene delavnice, ki je opravila popravilo. Oznaka delavnice se uredi z napisno ploščico, katere oblika in zahtevani podatki na njej so prikazani v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
70. člen
(Skladiščenje in zaščita sklopov in delov zračnih zavor)
(1)
Vzdrževalci zavor morajo voditi evidenco o skladiščenju vitalnih sklopov in delov zavor ter vgrajevati tiste s starejšim rokom skladiščenja.
(2)
Rok skladiščenja novih in popravljenih vitalnih sklopov in delov zavor teče od dneva zadnjega preskusa do ponovne vgraditve na vozila. Sklopi in deli zavor z rokom skladiščenja, daljšim od 18 mesecev, morajo biti pred vgraditvijo na vozila ponovno preskušeni (izstavljene merne liste) in po potrebi popravljeni.
(3)
Sklopi in deli zavor morajo biti v skladišču in med prevažanjem zaščiteni, da so onemogočene poškodbe ter vstop prahu in vlage v njihovo notranjost. Izpustne in priključne odprtine je potrebno začepiti.
(4)
Gumaste cevi in druge dele zavor iz gume je treba skladiščiti v temnih in hladnih prostorih.
(5)
Po končanih pregledih, popravilih in preskusih morajo vzdrževalci skrbeti za primerno skladiščenje delov in sklopov zavor. Primerno skladiščenje mora biti zagotovljeno do montaže na vozila ali izročitve drugim delavnicam.
(8)
Po demontaži z vozil, med skladiščenjem, pred vgradnjo zavornih naprav na vozila in po njej niso dovoljena dela (barvanje, izpihovanje, peskanje, pranje, izoliranje ipd.) brez njihove predhodne zaščite. Pred začetkom takšnih del je treba zaščititi vse odprtine in površine sklopov in delov zavornih naprav pred vdiranjem in/ali nanašanjem prahu in barv, ki bi posledično povzročalo okvare in motnje pri delovanju zavor in nerazpoznavnost napisov podatkov ter označb.
2. Zahteve za vzdrževalce zavor
71. člen
(Zahteve za pooblaščanje vzdrževalcev zavor)
(1)
Zavore smejo vzdrževati delavnice, ki si pridobijo pooblastilo pooblaščene delavnice za vzdrževanje železniških vozil in njihovih sestavnih delov (v nadaljnjem besedilu: delavnice) v skladu z določbami 7. podpoglavja II. poglavja tega pravilnika, s posebno navedbo o potrjeni usposobljenosti za sprotno vzdrževanje zavor in posebno navedbo o potrjeni usposobljenosti za vzdrževanje vitalnih sklopov in delov zavor.
(2)
Delavnici, ki pridobi pooblastilo za sprotno in revizijsko vzdrževanje zavor, se dodeli razpoznavna številka, ki jo mora ta vtiskati na napisno ploščico popravljenih vitalnih delov zavor in na plombe, s katerimi se dokazuje, da na določeni napravi zavor ni bilo nepooblaščenega posega oziroma je bila naprava uporabljena (npr. sprožilniki zaviranja v sili ipd.).
(3)
Pri strokovno-tehnični presoji za pooblastitev vzdrževanja zavor se ugotavlja, ali delavnice:
-
razpolagajo z ustreznimi prostori;
-
so delavci, ki vzdržujejo zavore, strokovno usposobljeni;
-
so opremljene z ustrezno dokumentacijo o zavorah posameznih vrst vozil in imajo potrjeno tehnologijo za izdelavo in popravila posameznih sklopov in delov;
-
so opremljene s preskuševalnicami za preskušanje delovanja vitalnih sklopov in delov zavor;
-
imajo v zračnih instalacijah za preskušanje zavor vgrajene sušilnike zraka;
-
so njihove delavnice na ustrezni lokaciji.
(4)
Za pridobitev pooblastila o usposobljenosti za vzdrževanje vitalnih sklopov in delov zavor morajo delavnice razpolagati z izdelanimi načrti vzdrževalnih postopkov, s katerimi se zagotavlja potreben nivo brezhibnosti zavor za varen in zanesljiv železniški promet.
(5)
Pri načrtovanju vzdrževalnih del na zavornih napravah je treba upoštevati tehnične lastnosti vzdrževanih sklopov in delov ter pravilno zaporedje vzdrževalnih del, ki ga predstavljajo:
-
demontaža delov, sklopov in naprav;
-
grobo čiščenje;
-
razstavljanje;
-
čiščenje;
-
pregledi in meritve;
-
popravila ali zamenjave;
-
montaža;
-
preskusi.
(6)
Poleg zaporedja vzdrževalnih del je treba pri planiranju vzdrževanja zavornih naprav upoštevati še:
-
potrebno vzdrževalno opremo z orodji in pomožnimi napravami, ki omogočajo doseganje zadovoljive kakovosti;
-
izdelana navodila za izvajanje postopkov in delovnih operacij v skladu z obsegi del za posamezne vrste revizij zavor;
-
specifikacijo potrebne oziroma predpisane merilne in preskuševalne opreme;
-
poudarjene delovne operacije, ki bistveno vplivajo na kvaliteto vzdrževanja;
-
izdelana navodila za pregledovanje in preskušanje zavornih naprav;
-
opredelitve v zvezi z zahtevami delovnega okolja.
(7)
Pooblaščene delavnice vzdržujejo zavore vozil vseh lastnikov vozil iz 1. člena tega pravilnika kakor tudi zavore tujih vozil v primerih izrednih popravil v skladu z določili sporazumov RIC in RIV.
72. člen
(Dokumentacija za vzdrževanje zavor)
(1)
Pooblaščene delavnice morajo razpolagati s tehnološko-remontno dokumentacijo za vsak posamezen zavorni sistem, ki ga vzdržujejo. To dokumentacijo morajo pridobiti od proizvajalcev zavorne opreme in lastnikov vozil. Dokumentacija mora biti predhodno potrjena po postopkih za ugotavljanje skladnosti.
(2)
Tehnološko-remontna dokumentacija mora vsebovati:
-
navodila za vzdrževanje;
-
funkcionalne sheme z opisi delovanja;
-
tehnološke procese popravil (mehanska obdelava, mazanje, mazalna sredstva ipd.);
-
specifikacije delov, ki jih je potrebno pri popravilih zamenjavati;
-
mejne mere delov, ki se obrabljajo;
-
preglednice vseh kalibriranih izvrtin;
-
sheme z zaporedjem razstavljanja in sestavljanja;
-
specifikacije orodij, potrebnih za razstavljanje in sestavljanje;
-
tehnične pogoje za preskušanje na preskuševalnicah;
-
kataloge rezervnih delov za naročanje dobav.
(3)
Navodila za vzdrževanje morajo vsebovati:
-
zaporedje delovnih operacij;
-
vrste uporabljenih orodij in opreme;
-
vrste merilnih instrumentov, naprav in opreme;
-
pogoje delovnega okolja;
-
načine dela oziroma delovne postopke;
-
uporabljane materiale;
-
nazivne mere delov in odstopanja od njih;
-
delovne faze, pri katerih so potrebni pregledi, presoje in verifikacije kontrolno-prevzemnega osebja;
-
zahtevano usposobljenost osebja;
-
potrebne standarde in tehnične predpise;
-
zahteve za zaščito, pakiranje in transport sklopov in delov.
73. člen
(Tehnična opremljenost in zmogljivosti delavnic)
(1)
Delavniške kapacitete pooblaščenih delavnic morajo biti v skladu s količinami in obsegi vzdrževanja zavor, z zagotavljanjem delovnih in tehnično-varnostnih pogojev, pri čemer morajo biti zagotovljeni:
-
razpored delovnih prostorov, ki omogoča kakovostno izvajanje delovnih procesov;
-
skladišča rezervnih sklopov, delov in materialov, ki zagotavljajo obstoj njihove kvalitete brez nevarnosti poškodb zaradi vlage, udarcev, nečistoče ipd.;
-
ustrezno skladiščeni kontrolni aparati in merilni instrumenti z evidencami o njihovem overjanju.
(2)
Naprave za preskušanje, s katerimi morajo delavnice razpolagati, so predvsem:
-
preskuševalnica karakteristik vzmeti od 0 do 10 N in od 0 do 500 N;
-
aparat za preskušanje trdote gume po Shoru (skleroskop);
-
aparat za merjenje debeline eloksiranega sloja;
-
ura stoparica za vsako preskuševalnico;
-
zračna instalacija s stisnjenim sušenim zrakom tlaka najmanj 13 bar;
-
aparat za zapisovanje diagramov zračnih tlakov pri preskušanju zavor;
-
manometri preskuševalnic z razredom točnosti 0,6.
74. člen
(Strokovni kadri)
(1)
V pooblaščenih delavnicah sme vzdrževati vitalne sklope in dele zavor le ustrezno usposobljeno osebje, ki si pridobi potrdilo oziroma certifikat o usposobljenosti za vzdrževanje vitalnih sklopov in delov zavorne opreme.
(2)
Izobraževanje in usposabljanje osebja za vzdrževanje zavornih naprav na vozilih mora biti opredeljeno s šolskimi programi železniških in drugih šol, ki izobražujejo kadre za poklice ali delo v železniški dejavnosti.
(3)
Po zaposlitvi kadrov za vzdrževanje zavor s poklicno izobrazbo tehničnih smeri morajo pooblaščene delavnice poslati le-to na dodatno strokovno usposabljanje v pooblaščeni zavod ali izobraževalni center, kjer pridobijo certifikat o usposobljenosti za vzdrževanje zavor.
(4)
Program učnih vsebin za usposabljanje delavcev pri vzdrževanju zavor sestavljata programa A in B, pri čemer je:
-
program A namenjen osebju, ki vzdržuje zavore železniških vozil v delavnicah, ki niso pooblaščene za vzdrževanje vitalnih delov, izvajajo pa sprotna popravila zavor.
-
program B namenjen osebju ter odgovornim strokovnjakom, ki v pooblaščenih delavnicah vzdržujejo vitalne sklope in dele zavor in opravljajo revizije zavor. To osebje mora predhodno osvojiti znanje vsebin iz programa A.
(5)
Osebje, ki konča izobraževanje za vzdrževanje zavor po programu A, mora poznati:
-
delovanje zavornih sistemov v celoti in karakteristike zavornih naprav;
-
razstavljanje in sestavljanje zavornih sklopov;
-
kontrolo delovanja naprav na vozilih ali na preskuševalnicah.
(6)
Osebje, ki uspešno konča izobraževanje po programu B, mora poznati:
-
delovanje (funkcijo) vitalnih delov in ostalih zavornih naprav;
-
odkrivanje napak oziroma okvar na zavornih sistemih;
-
razstavljanje, popravljanje in sestavljanje naprav;
-
preskušanje na preskuševalnicah.
(7)
Učni načrt za programa A in B je naveden v prilogi 7, obrazec potrdila oziroma certifikata o usposobljenosti za vzdrževanje zavor pa v prilogi 10, ki sta sestavni del tega pravilnika.
3. Sprotna popravila zavor
75. člen
(Splošno o sprotnih popravilih zavor)
(1)
Sprotna popravila zavor (v nadaljnjem besedilu: SPZ) morajo biti namenjena predvsem za preskušanje brezhibnega delovanja zavor in odpravljanje ugotovljenih napak na vozilih v eksploataciji.
(2)
Sprotna popravila zavor je treba opravljati pri:
-
kontrolnih pregledih pogonskih vozil, razen pri P6 in P12;
-
kontrolnih pregledih vlečenih vozil;
-
kakršnihkoli izrednih popravilih vseh vozil;
-
vseh vozilih, ki niso bila v uporabi 6 mesecev ali več.
(3)
Za preskušanje zavor vozil mora biti na voljo vir stisnjenega zraka, ki je lahko kompresor in glavni zavorni vod vlečnega vozila ali stabilna kompresorska naprava z zračnim zavornim sistemom, opremljena z napravo za sušenje zraka.
3.1 Enotna dela pri sprotnih popravilih zračnih zavor
76. člen
(Pregled in menjava tornih zaviralnih delov)
(1)
Zavornjaki, zavorni vložki in zavorne obloge se morajo pravilno prilegati na tekalne površine koles oziroma torne površine zavornih kolutov ali zavornih bobnov. Pravilno naleganje pomeni, da se zavornjaki, zavorni vložki ali zavorne obloge s svojo celotno površino dotikajo tornih površin.
(2)
Pri SPZ je treba zamenjati zavornjake, zavorne vložke in zavorne obloge v naslednjih primerih:
a)
če so zavornjaki na najtanjšem mestu v območju zavornih čevljev tanjši od:
-
20 mm pri potniških vagonih RIC,
-
10 mm pri ostalih potniških in vseh tovornih vagonih;
b)
če je debelina zavornih vložkov na najtanjšem mestu 6 mm;
c)
če je debelina zavornih oblog na najtanjšem mestu 2 mm.
(3)
Zavornjaki in zavorni vložki ne smejo biti neenakomerno obrabljeni. Pri SPZ je treba zamenjati neenakomerno obrabljene zavornjake in zavorne vložke, vzroke neenakomerne obrabe ali nepravilnosti pa odpraviti.
(4)
Zavornjaki morajo biti pri popuščenih zavorah vozil pravilno oddaljeni od tekalnih površin koles. Pravilna oddaljenost znaša 5 do 10 mm. Zavorni vložki kolutnih zavor smejo biti oddaljeni od tornih površin kolutov 1 do 2 mm.
(5)
Pri pregledu zavornjakov je treba posebej pozorno ugotoviti, ali:
-
so zavornjaki in zavorni vložki pravilno zavarovani pred izpadom iz zavornih čevljev ali čeljusti,
-
tekalne površine koles pri vozilih z zavornjaki iz kompozitnih snovi nimajo površinskih poškodb ali nanosov materiala.
(6)
Zavornjake iz kompozitnih snovi, ki imajo radialne napoke (v smeri proti sredini kolesa), je dovoljeno pustiti na vozilih do mejne izrabljenosti, če kompozitna snov ne odstopa od armatur (nosilnih plošč) zavornjakov.
(7)
Na vozilih za hitrosti nad 100 km/h ni dovoljena medsebojna zamenjava ali vgradnja že uporabljenih zavornjakov.
77. člen
(Pregled zavornih kolutov)
(1)
Zavorne kolute je treba pregledati zaradi morebitnih nepravilnosti, ki so prikazane v prilogi 11, ki je sestavni del tega pravilnika. Vse ugotovljene nepravilnosti je treba odstraniti.
(2)
Zavorni koluti morajo biti v naslednjem stanju:
-
reže na spojih dvodelnih kolutov so dovoljene;
-
lasaste napoke z malo globino so dovoljene;
-
nečistoče na rebrih je treba odstraniti;
-
zrahljane spojne vijake je treba priviti, manjkajoče pa namestiti;
-
obrabljenost in korozija kolutov na sedežih pestov in napoke pestov niso dovoljene;
-
puše morajo biti v zadovoljivem stanju.
(3)
Torne površine zavornih kolutov morajo biti v naslednjem stanju:
-
mejni krog, ki označuje obrabo koluta, mora biti v celoti viden, če pa ni viden, je treba preveriti debelino stene zavornega koluta, ki ne sme biti tanjša od 15 mm;
-
globina vdolbine (g) torne površine, nastale zaradi obrabe, je lahko največ 2 mm, pri čemer debelina stene zavornega koluta ne sme biti na tem mestu manjša od 15 mm;
-
površina luščenja materiala na enem ali skupna površina materiala na več mestih je lahko največ 5 cm2;
-
brazde in zajede na tornih površinah kolutov so lahko globoke največ 4 mm, pri čemer mora biti debelina stene zavornega koluta na teh mestih najmanj 15 mm.
(4)
Pri vozilih za hitrosti do 160 km/h so razpoke, površinske napoke in raze na zavornih kolutih dovoljene, če je:
-
ena razpoka ali napoka na eni steni (torni površini) hladilnega utora;
-
na kolutu več napok ali raz na eni steni (torni površini) več hladilnih utorov, med njimi pa so najmanj trije hladilni utori brez napok ali raz.
(5)
Pri vozilih za hitrosti nad 160 km/h niso dovoljene napake na tornih površinah kolutov in hladilnih rebrih, če:
-
je na njih razpoka;
-
so na njih napoke, pri katerih je š > (Š – 10 mm);
-
je na torni površini več kot ena napoka, pri kateri je š > Š/2;
-
sta na torni površini več kot dve napoki, pri katerih je š > Š/3;
-
sta dve napoki na obeh tornih površinah enega hladilnega utora;
-
sta dve napoki na torni površini, pri katerih je š > Š/3, med njima pa ni dveh hladilnih utorov brez napok;
-
je na torni površini raza, pri kateri je š > 0,8 Š;
-
so več kot štiri hladilna rebra z razami;
-
sta dve ali več zaporednih hladilnih reber z razami.
(6)
Pojmi iz prejšnjega odstavka pomenijo:
-
"razpoke" so raze, ki segajo od notranjega do zunanjega roba torne površine in segajo skozi celotno debelino torne površine;
-
"napoke" so raze, ki segajo iz zunanjega ali notranjega roba torne površine in segajo skozi celotno debelino torne površine;
-
"raze" so tanki prelomi znotraj torne površine in ne segajo do notranjih ali zunanjih robov torne površine;
-
"brazde" so neenakomerno koncentrično tekoče vdolbine po torni površini;
-
"lasaste raze" so skupine tankih plitkih raz.
78. člen
(Pregled čelnih pip ter zavornih in pnevmatskih spojnih cevi)
(1)
Med pregledom vozil je treba preskusiti gibljivost in tesnjenje čelnih pip glavnega zavornega voda in glavnega pnevmatskega voda. Pri zaprtju čelnih pip morajo le-te skozi oddušnik izpustiti zrak iz zavornih in pnevmatskih spojnih cevi.
(2)
Zavorne in pnevmatske spojne cevi s poškodovanimi gumastimi deli ali spojnimi glavami je treba zamenjati z nepoškodovanimi.
(3)
Vgrajene gumaste zavorne in pnevmatske spojne cevi ne smejo biti do naslednje revizije vozila starejše od 12 let.
79. člen
(Pregled in preskus ročnih ter pritrdilnih zavor)
(1)
S pregledom in preskusom vretenskih in vzvodnih ročnih in pritrdilnih zavor je treba ugotoviti v zavrtem stanju trdnost naleganja zavornjakov in zavornih vložkov na torne površine in pravilno oddaljenost le-teh od tornih površin v popuščenem stanju.
(2)
Med preskušanjem ročnih in pritrdilnih zavor vozil le-ta ne smejo biti zavrta z zračnimi zavorami.
80. člen
(Preskus tesnosti zračnih naprav)
(1)
Pred preskusi delovanja zračnih zavor, opisanih v nadaljevanju te priloge, se mora ugotoviti, ali določeni sklopi zračnih sistemov tesnijo v skladu s predpisanimi vrednostmi padcev zračnega tlaka v določenem času.
(2)
Sklopi zračnih zavor iz prejšnjega odstavka, pri katerih je treba opraviti preskus tesnosti, so:
-
glavni zavorni vod (GZV);
-
glavni pnevmatični vod (GPV) oziroma vod glavnih zračnih posod;
-
zavorni valji.
(3)
Pred preskušanjem tesnosti je treba napolniti glavni zavorni vod (GZV) in njegove pripadajoče sklope z zrakom predpisanega pravilnega delovnega tlaka 5 bar, glavni pnevmatski vod (GPV) z glavnimi zračnimi posodami (le pri pogonskih vozilih) in njegovimi pripadajočimi sklopi pa na največji tlak, pri katerem se prekinja delovanje kompresorjev oziroma nadaljnje višanje tlaka v glavnih zračnih posodah (praviloma 9 do 10 bar).
(4)
Po dosegu tlakov iz prejšnjega odstavka se ustavi delovanje zračnih kompresorjev oziroma prekine kakršnokoli dopolnjevanje zraka v glavne zračne posode in iz njih napajane pnevmatske naprave ter dopolnjevanje GZV preko krmilnih naprav zaviranja (zaviralnikov).
(5)
Padec zračnega tlaka v preskušanih sklopih iz drugega odstavka tega člena ne sme v času 5 minut preseči:
-
0,3 bar v GZV posameznega vozila vseh vrst vozil;
-
0,5 bar v GZV motornih garnitur;
-
0,5 bar v GPV pogonskih vozil in drugih vozil, ki imajo vgrajen GPV;
-
0,3 bar v zavornem valju posameznega vozila vseh vrst vozil.
(6)
Merjenje tesnosti zavornih valjev se meri po sprožitvi hitrega zaviranja s samodejno zračno zavoro od trenutka, ko zračni tlak v zavornem valju doseže največjo vrednost (ca. 3,7 bar).
(7)
Tesnost se mora preverjati tudi pri zračnih sklopih elektropnevmatskih (ep) zavor, elektrodinamičnih (E) zavor magnetskih tirniških zavor in kolesnih protiblokirnih naprav, pri čemer morajo biti zračni sklopi teh naprav v delovni pripravljenosti.
81. člen
(Pregled in preskus naprav za sprožitev zaviranja v sili)
(1)
Na vozilu je treba preskusiti delovanje vseh sprožilnikov zaviranja v sili in po pregledu pripadajočih sklopov in delov le te vrniti v stanje pripravljenosti za uporabo.
(2)
Mesta pip za vračanje zavor v sili v stanje pripravljenosti morajo biti označena s posebno oznako v skladu z UIC objavo, št. 545 (Zavore – Označevanje – Napisi, oznake in znaki). Ročice za sprožanje zavor v sili morajo biti označene s predpisanimi opozorilnimi napisi in zapečatene. Navedene oznake in napisi morajo biti vidni in čitljivi.
(3)
Vrvice za plombiranje ročic sprožilnikov zaviranja v sili morajo zdržati silo trganja 4 – 7 daN. Skupna potrebna sila za sprožanje zaviranja v sili mora biti 10 – 17 daN. Plombirne vrvice morajo biti takšne dolžine, da se pri sprožitvi zaviranja v sili zanesljivo pretrgajo. Svinčene plombe morajo biti označene z razpoznavno številko delavnice ali pregledniškega mesta TVD.
(4)
Nepravilnosti, ugotovljene pri pregledu in preskusu naprav zavor za zaviranje v sili, je treba neodložljivo odpraviti.
82. člen
(Varnostni ukrepi in ostala ravnanja)
(1)
Pred vsakim delom oziroma popravljanja zavornega vzvodja, zamenjavo zavornjakov ali zavornih vložkov je treba opraviti postopek, s katerim se prepreči nekontrolirano delovanje zavor.
(2)
Če je pri opravljanju dela na zavornih napravah nevarnost za nekontrolirano premaknitev vozil, je treba predtem vozila ustrezno zavarovati.
(3)
Na vseh vozilih je treba pregledati napise s podatki o zavornih masah, nečitljive ali manjkajoče napise pa obnoviti ali na novo izpisati.
(4)
Nepravilno delujoče vitalne dele in sklope zavor je treba zamenjati z brezhibnimi, ki so bili popravljeni v pooblaščenih delavnicah.
3.2 Sprotno vzdrževanje zavor pogonskih vozil
83. člen
(Preskus delovanja zračnih zavor in drugih pnevmatskih naprav)
(1)
Na vseh krmilnih mestih pogonskih vozil je treba preskusiti delovanje:
-
direktne zavore;
-
samodejne zračne zavore (nizko in visoko stopnjo, če je takšen sistem vgrajen);
-
elektropnevmatske (ep) zavore;
-
elektrodinamične zavore;
-
elektromagnetske tirniške zavore;
-
hidravlične zavore;
-
prisilnega zaviranja pri sproženju varnostnih naprav (budnik, avtostop...);
-
zaviranja v sili;
-
vretenskih ročnih in pritrdilnih zavor ter zračno-vzmetnih pritrdilnih zavor;
-
peskanja.
(2)
V potniških oddelkih motornikov in motornih garnitur je treba pri kontrolnem pregledu P3 preskusiti delovanje vseh sprožilnikov zaviranja v sili.
(3)
Na motornikih in motornih garniturah z vgrajenimi kazali stanja zavor "zavrto" – "odvrto" je treba le-te pregledati in preskusiti, ugotovljene nepravilnosti pa odstraniti.
84. člen
(Ostali pregledi in preskusi)
(1)
V kompresorjih zraka je treba pregledati količino mazalnega olja in hladilnega sredstva ter kontrolirati pravilnost njihovega delovanja regulacije glede na najnižji in najvišji zračni tlak v glavnih zračnih posodah.
(2)
Za ravnanja z ostalimi napravami zračnih zavor veljajo določila 1. podpoglavja tega poglavja.
(3)
Vse ugotovljene napake in nepravilno delovanje zračnih zavor ter ostalih pnevmatičnih naprav na vlečnih vozilih je treba odstraniti.
(4)
Na vozilih, kjer se preskusi zavor opravljajo samodejno in/ali polsamodejno z elektronsko-računalniško diagnostiko, je treba vizualno preveriti delovanje posameznih zavornih elementov na njihovih fizičnih mestih.