4997. Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) na svoji enajsti seji dne 18. novembra 2010 določil
M I N I M A L N E S T A N D A R D E
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
S tem aktom svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: svet agencije) določa minimalne standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
2. člen
(oblikovanje meril visokošolskih zavodov)
Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: minimalni standardi) morajo pri postopkih za izvolitev v nazive upoštevati vsi visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.
Visokošolski zavodi na podlagi minimalnih standardov in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: zakon) oblikujejo lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, vendar morajo biti pogoji za izvolitev v naziv enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov. Kot zahtevnejše pogoje se lahko določi:
-
kakovostni pogoji: zahteva višjih faktorjev vpliva revij za izvolitve v posamezen naziv, določitev objave monografije kot obveznega pogoja za izvolitev v humanistiki, strožje zahteve za druge znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 25. in 28. členu, in
-
količinski pogoji: zahtevano višje število znanstvenih člankov za izvolitev v naziv, ipd..«
Visokošolski zavodi lahko v lastnih merilih za izvolitev v naziv podrobneje razdelajo značilnosti za posamezna področja izvolitev (naravoslovje in matematika, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika in umetnost). V lastnih merilih za izvolitev visokošolski zavodi podrobneje razdelajo tudi druge pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 25. in 28. členu.
Postopek presoje kandidata za izvolitev mora temeljiti na oceni kakovosti del kandidata in ne izključno na faktorjih vpliva revij, kjer so dela objavljena. Z namenom utemeljene presoje odmevnosti in relevantnosti posameznih znanstvenih objav, kandidat za izvolitev v naziv za svoje znanstvene objave predloži podatke o odmevnosti del (npr. WoS, Scopus, Google Scholar, Google Books, H-indeks, prenesene objave v elektronski obliki, altmetrijski podatki, ki se nanašajo na omembe v družbenih omrežjih in množičnih medijih …).
Izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno delo na visokošolskih zavodih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV SO:
-
lektor (za izvajanje jezikovnega pouka);
za izvajanje visokošolskih strokovnih programov tudi:
NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:
-
višji znanstveni sodelavec,
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:
-
višji strokovni sodelavec,
4. člen
(trajanje naziva)
Visokošolski učitelji in znanstveni ter umetniški delavci, z izjemo rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let (v nadaljevanju: volilno obdobje).
Ponovno so lahko izvoljeni v isti naziv za isto volilno obdobje po pogojih za ponovno izvolitev.
Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje določeno s statutom.
Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv.
b. Razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi
5. člen
(razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi)
Znanstveni delavec je lahko izvoljen v naziv visokošolskega učitelja, če izpolnjuje pogoj pedagoške usposobljenosti za izvolitev v ustrezni naziv.
Znanstveni svetnik je lahko pod pogojem iz prvega odstavka izvoljen v naziv rednega profesorja, višji znanstveni sodelavec v naziv izrednega profesorja, znanstveni sodelavec pa v naziv docenta. V takem primeru velja pedagoški naziv do poteka znanstvenega naziva, na temelju katerega je prišlo do izvolitve v naziv visokošolskega učitelja.
6. člen
(področja za izvolitev v nazive)
Kandidati so lahko izvoljeni v nazive za področja, ki jih opredeli visokošolski zavod.
Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.
III. MINIMALNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIV
A. Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv
7. člen
(kumulativno izpolnjevanje minimalnih standardov)
Kandidat za izvolitev v naziv mora kumulativno izpolnjevati temeljne, splošne in posebne minimalne standarde za izvolitev v naziv.
8. člen
(temeljni minimalni standardi)
Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat za izvolitev v naziv.
9. člen
(temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so:
-
ustrezna izobrazba ali ustrezen znanstveni oziroma strokovni naslov,
-
usposobljenost za strokovno ali umetniško delo,
-
pedagoška usposobljenost,
-
pozitivna ocena večine poročevalcev o usposobljenosti kandidata,
-
aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika.
Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, bibliotekarja in asistenta ob prvi izvolitvi.
10. člen
(izkazovanje usposobljenosti)
Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
Usposobljenost za umetniško delo se izkazuje z dokumentiranimi javnimi ali javnosti dostopnimi izvedbami avtorskih del, javnimi ali javnosti dostopnimi predstavitvami ali objavami umetniških del in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na posameznem umetniškem področju štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
11. člen
(izkazovanje pedagoške usposobljenosti)
Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.
Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela.
12. člen
(izkazovanje aktivnega znanja razširjenega tujega jezika)
Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.
Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.
Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi izvolitvi v naziv.
B. Splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv
13. člen
(splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Splošni minimalni standardi so formalni pogoji, ki jih mora poleg temeljnih minimalnih standardov izpolnjevati kandidat za izvolitev v posamezni naziv.
1.
rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;
2.
rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta na umetniškem področju je lahko izvoljen, kdor ima priznana umetniška dela in izobrazbo najmanj druge stopnje;
3.
višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje;
4.
predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima 5 let ustrezne prakse in izobrazbo najmanj druge stopnje;
5.
predavatelja za predmete, pri katerih je težišče na posebnih strokovnih znanjih, je lahko izvoljen, kdor ima 5 let uspešnega strokovnega dela v praksi in izobrazbo najmanj druge stopnje;
6.
lektorja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo druge stopnje in 3 leta pedagoške prakse;
7.
asistenta je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in je med študijem dosegel povprečno oceno najmanj prav dobro (8);
8.
strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 15 let ustrezne strokovne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
9.
višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 10 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
10.
strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 2 leti ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
11.
učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 5 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
12.
bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje, 3 leta ustrezne prakse in izkazano sposobnost za samostojno strokovno delo.
a. Elementi usposobljenosti za področje izvolitve v naziv
14. člen
(vsebinski elementi)
Vsebinski elementi za presojo usposobljenosti za področje izvolitve v naziv so:
-
uspešnost pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih ali strokovnih problemov;
-
aktivno delovanje v mednarodnem prostoru;
-
izkušnje pri delu v poklicnem okolju ipd..
15. člen
(usposobljenost za izvolitev)
Usposobljenost na področju izvolitve v naziv se izkazuje z:
-
ustrezno bibliografijo na področju, za katerega želi kandidat biti izvoljen,
-
dokazili o uspešnem sodelovanju v mednarodnem prostoru,
-
dokazljivimi navedki v znanstveni literaturi in
-
pozitivnimi ocenami nepristranskih poročevalcev z ustreznega področja ali podpodročja.
Kandidatova dela morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni strokovni javnosti na področju, za katerega želi biti kandidat izvoljen.
Kandidat lahko dela z mednarodno pomembnostjo nadomesti z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo na področjih izvolitve, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso mogoči oziroma niso primerni kot merilo kakovosti. Ta področja sprejme senat visokošolskega zavoda.
17. člen
(mednarodna odmevnost)
Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela zlasti z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti: