deljena odgovornost
Sentenca
Deljena odgovornost nastopi, kadar oškodovanec sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je škoda večja, kot bi bila sicer. V takšnem primeru ima oškodovanec pravico le do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Če ni mogoče natančno ugotoviti deleža škode, ki je posledica oškodovančevega ravnanja, sodišče odškodnino odmeri ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera (171. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD)
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (Pravilnik o nalaganju in pritrje…)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO)
- Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Pravilnik o minimalnih tehničnih…)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Pravilnik o gradbiščih (Pravilnik o gradbiščih)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo 70-odstotni prispevek pešca k nastanku škode zaradi kršitve predpisov o gibanju pešcev na vozišču in skrajno neskrbnega ravnanja pri prečkanju ceste.
VSL Sodba I Cp 1805/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oškodovančev soprispevek k nastanku škode zaradi kršitve varnostnih pravil na gradbišču ocenilo na 80 %.
VSL Vmesna sodba in sklep I Cpg 471/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da malomarno ravnanje delavca, ki je kršil varnostna navodila, ne pretrga vzročne zveze, če je delodajalec s pasivnostjo in opustitvijo nadzora ustvaril nevaren položaj.
VSL Sodba I Cpg 586/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odmera odškodnine ob upoštevanju 90 % temelja odgovornosti jasno in zneskovno pojasnjena v obrazložitvi sodbe.
VSL Sodba in sklep II Cp 1352/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v primeru delovne nesreče pri delu na strehi oškodovancu prisodilo 80 % odškodnine zaradi njegovega soprispevka k nastanku škode.
VSL Sodba in sklep II Cp 1778/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da tožnik ni soprispeval k škodi, ker je delo opravljal po ustaljeni praksi delodajalca in ni prejel ustreznih varnostnih navodil.
VSL Sodba II Cp 1961/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je izpostavilo merila za tehtanje prispevka oškodovanca in imetnika nevarne dejavnosti pri odmeri odškodnine.
VSL Sodba I Cp 1708/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Morebitna neustrezna namestitev opreme v vozilu ne izključuje odgovornosti povzročitelja nesreče, temveč lahko vodi le do zmanjšanja odškodnine zaradi oškodovančevega prispevka k večjemu obsegu škode.
VSL Sklep II Cp 2149/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da sta k nezgodi zaradi spolzkih tal na podestu v enakem deležu prispevala tako lastnik objekta (opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju) kot oškodovanka (neprevidna hoja).
VSC Sodba Cp 113/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je opozorilo, da bi moralo pri odškodninskem zahtevku upoštevati morebiten prispevek oškodovanca k nastanku škode, če ta ni ustrezno ravnal ob opozorilih o nevarnosti porušitve objekta.
VSL Sodba in sklep I Cpg 594/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 111. člen OZ · 111. člen, odstavek 5 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 299. člen, odstavek 2 OZ · 374. člen OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen, odstavek 2 OZ · 459. člen OZ · 462. člen OZ · 468. člen OZ · 482. člen OZ · 484. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286.a člen ZPP · 44. člen -
Sodišče je tožniku zmanjšalo odškodnino za 15 % zaradi nezadostne pazljivosti pri delu, ki je prispevala k nastanku škodnega dogodka.
VSC Sodba Cp 40/2022 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče zaradi prispevka oškodovanke k nastanku škode zmanjšalo odškodninski zahtevek na polovico.
VSL Sodba II Cp 1994/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je uveljavljala soodgovornost oškodovanca zaradi njegove neprevidnosti pri sestopu s traktorja, kar naj bi vplivalo na višino odškodnine.
VSM Sodba I Cp 888/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je ocenilo, da je bil prevladujoč vzrok za nesrečo slabo stanje cestišča, zato je bil prispevek oškodovanca zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilnega prehitevanja določen na 20 %.
VSRS Sodba II Ips 89/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost za škodo delilo med delodajalca (zaradi pomanjkljivih navodil) in delavko (zaradi napačnega ravnanja pri delu z nevarnim strojem).
VSL Sodba I Cpg 215/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala s tem, da je nadaljevala hojo po neosvetljenem stopnišču, namesto da bi se vrnila in zahtevala osvetlitev.
VSM Sodba I Cp 157/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 50-odstotni soprispevek k nastali škodi, ker je ta z napadom z vilami izzval toženčevo reakcijo, vendar je bila toženčeva povračilna reakcija nesorazmerna.
VSL Sodba I Cp 1653/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je kot poklicni voznik s samovoljnim upravljanjem mehanizma in površnim opazovanjem okolice prispeval k nastanku škode, kar je utemeljilo deljeno odgovornost.
VSL Sodba II Cp 1747/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soprispevka oškodovanca upoštevalo neprilagojeno hitrost vožnje motornega kolesa glede na stanje cestišča (pesek) in prometno signalizacijo.
VSC Sodba Cp 212/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo deljeno odgovornost, ker je ocenilo, da teža kršitve delodajalca (razporeditev neusposobljenega delavca na samostojno delo) pretehta nespametno ravnanje oškodovanca pri reševanju obviselih dreves.
VSL Sodba II Cp 291/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je bila gospodarska družba dolžna zagotoviti varne površine, medtem ko bi moral oškodovanec v zimskih razmerah ravnati z večjo stopnjo previdnosti; določen je bil 60-odstotni prispevek odgovorne osebe in 40-odstotni soprispevek oškodovanca.
VSL Sodba III Cp 692/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo deljeno odgovornost med povzročiteljem (nepravilno pritrjen tovor) in oškodovancem (neprilagojeno zaviranje).
VSL Sodba I Cpg 418/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo 20-odstotni soprispevek delavca, ker je ravnal nepazljivo pri rokovanju z nevarno snovjo, medtem ko je delodajalec odgovoren za 80 % škode zaradi pomanjkljive usposobljenosti delavca.
VSC Sodba Cpg 144/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je nedopustno samo sklepalo o soodgovornosti oškodovanke, čeprav toženec v tej zvezi ni podal nobenega ugovora.
VSL Sodba I Cp 339/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je provokacija z megafonom v sosedskem sporu utemeljevala 15 % soprispevek oškodovanca k nastanku škode.
VSL Sodba II Cp 2426/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode (neplačilo stroškov rehabilitacije) prispevala sama, ker na poziv toženca ni predložila zahtevane dokumentacije o telesni okvari, kar bi ji sicer omogočilo uvrstitev na seznam upravičencev.
VSL Sodba I Cp 1353/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zaradi kršitve pravil uporabe (sekanje ovinka, zapustitev proge) nosil 50 % škode, kljub neskrbnosti upravljavca parka.
VSRS Sodba II Ips 284/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med presojo soprispevka po splošnih pravilih o krivdni odgovornosti in presojo razbremenitve pri objektivni odgovornosti, kjer so pomembne tudi krivdne opustitve imetnika nevarne stvari.
VSL Sklep II Cp 323/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 147. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 186. člen OZ · 186. člen, odstavek 1 ZDR · 184. člen ZDR · 184. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 8. člen -
Sodišče je v primeru padca na poledeneli poti v zimskih razmerah oškodovanki pripisalo 40-odstotni soprispevek k nastanku škode zaradi nezadostne previdnosti pri hoji v predvidljivih zimskih razmerah.
VSL Sodba II Cp 197/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je s hojo po spolzkem terenu v visokogorju v zimskih razmerah prevzela del tveganja, kar je utemeljilo deljeno odgovornost.
VSRS Sodba II Ips 89/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo ugovor deljene odgovornosti, ker je ugotovilo, da tožnik ni prispeval k nastanku škode.
VSC Sodba Cp 465/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji soprispevka invalida III. kategorije k nastanku poškodbe pri delu upoštevalo, da delodajalec ni v celoti prilagodil delovnega procesa delavčevim zdravstvenim omejitvam, vendar je delavec kljub vednosti o omejitvah in možnostih pomoči ravnal malomarno.
VSRS Sodba VIII Ips 242/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče tožnici ni pripisalo soprispevka k nastanku škode zaradi ugriza psa, zato deljena odgovornost ni bila podana.
VSL Sodba I Cp 826/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec k nastanku škode pri delu s strojem prispeval 30 %, ker je kljub izkušnjam ravnal instinktivno namesto v skladu z varnostnimi protokoli, o katerih ni bil posebej poučen.
VSL Sodba in sklep II Cp 1028/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 149. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 171. člen Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 47. člen Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 47. člen, odstavek 4 Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 51. člen Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 52. člen Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 52. člen, odstavek 1 Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 52. člen, odstavek 2 -
Sodišče je zavzelo stališče, da verbalni napad ali pretekla nasilna ravnanja oškodovanca ne predstavljajo soprispevka k nastanku škode pri kasnejšem fizičnem napadu.
VSL Sodba I Cp 1571/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soprispevka oškodovanke upoštevalo, da je bila udarna jama na cestišču vidna, teren ji je bil poznan, oškodovanka pa bi se jami lahko izognila z uporabo razpoložljive pohodne površine.
VSM Sodba I Cp 434/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je obravnavalo trditve o soodgovornosti delavca zaradi neuporabe predpisane zaščitne opreme (zaščitnih očal) pri delu.
VSRS Sodba VIII Ips 198/2016 — Vrhovno sodišče
-
Soprispevek oškodovanca je bil ugotovljen v situaciji, ko je oškodovanec zaradi nepazljivosti pri delu z motorno žago (prehitro spuščanje polena) prispeval k nastanku poškodbe.
VSL sodba III Cp 2959/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo deljeno odgovornost tožnika, ker je ugotovilo, da je toženec s svojim ravnanjem (vstop v stanovanje in ponoven začetek prepira) povzročil škodni dogodek.
VSM sodba I Cp 23/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri fizičnem obračunavanju, v katerem sta sodelovali obe stranki, uporabilo institut deljene odgovornosti in prispevek ocenilo na polovico.
VSL sodba II Cp 2615/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila ugotovljena 100-odstotna odgovornost obeh pravdnih strank za isti škodni dogodek, kar logično pomeni 200-odstotno odgovornost in je zato nerazumljivo.
VSL sklep I Cp 2146/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo soprispevek kolesarja zaradi vožnje brez čelade in z neustrezno osvetlitvijo ob trčenju v oviro na kolesarski stezi.
VSRS Sklep II DoR 245/2016 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče ocenilo, da je za prometno nesrečo vzdrževalec ceste odgovoren v deležu 70 %, oškodovanec (voznik) pa v deležu 30 % zaradi vožnje, ki ni bila prilagojena razmeram na vozišču.
VSK sodba Cpg 232/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožničin soprispevek k nastanku škode je bil ocenjen na 20 % zaradi poseganja v območje stroja mimo navodil delodajalca.
VDSS sodba Pdp 620/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo za pravilno zmanjšanje odškodnine za 10 % zaradi oškodovančevega soprispevka, ker tožnik navedbam o svojem soprispevku v postopku ni oporekal.
VSM sodba I Cp 798/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v obravnavanem primeru ugotovilo 20-odstotni prispevek oškodovancev k nastanku škode zaradi njihovega predhodnega ravnanja.
VSC sodba in sklep Cp 347/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica je bila spoznana za soodgovorno do 50 %, ker pri delu s steklom na tekočem traku ni ravnala z ustrezno pazljivostjo.
VSL sodba II Cp 1444/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prispevek tožnice k nastanku škode ocenilo na 30 %, ker pred čiščenjem stroja ni izklopila električnega napajanja in je pomotoma sprožila ročni vklop.
VSRS Sodba VIII Ips 110/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je prispevek voznika motornega vozila k nastanku škode ocenilo na 20 %, ker je peščevo ravnanje predstavljalo odločilen vzrok za nesrečo, medtem ko je odgovornost voznika izvirala zgolj iz same narave nevarne stvari.
VSRS sodba II Ips 152/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri delitvi odgovornosti za škodo, nastalo med pretepom, upoštevalo, da sta bila tožnikov napad z lesenim kolom in toženčevo kasnejše dejanje, ko je tožnik že bežal, samostojna dogodka.
VSL sodba in sklep I Cp 361/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni soodgovorna za škodo, ker zaradi opustitve obvestila lizingojemalca ni vedela za prenehanje zavarovanja vozila, ki je bilo predmet leasinga.
VSL sodba I Cp 3385/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec s stopanjem na ograjo z neustreznimi čevlji prispeval k nastanku škode, kar je utemeljilo znižanje odškodnine za 25 %.
VSRS sodba II Ips 221/2014 — Vrhovno sodišče
-
Ugovor deljene odgovornosti zaradi morebitne alkoholiziranosti oškodovanca je dopusten tudi v primeru, ko je pravdno sodišče vezano na obsodilno kazensko sodbo.
VSL sodba II Cp 2813/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje soprispevka oškodovanca zaradi opustitve uporabe varnostne čelade pri vožnji z motornim kolesom.
VSM sodba I Cp 845/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji soprispevka delavca k nastanku škodnega dogodka poudarilo, da mora delodajalec predvideti običajne tveganja pri delu in zagotoviti ustrezno varovalno opremo, kot je varna pritrditev jeklenk na vozičku.
VSL sodba I Cpg 321/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zaradi oškodovankine nepazljivosti pri hoji in neupoštevanja varnih poti uporabilo institut deljene odgovornosti in zmanjšalo višino prisojene odškodnine.
VSL sodba II Cp 2330/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali opustitev vložitve pravnega sredstva s strani oškodovanca zaradi napačnega pravnega pouka sodišča predstavlja soprispevek k nastanku škode.
VSRS sklep II Ips 297/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da se oškodovanec, ki se je zaradi fizične utrujenosti in alkohola spravil v stanje nezmožnosti skrbi za lastno varnost, ne more razbremeniti soodgovornosti za nastalo škodo zgolj s sklicevanjem na to, da je v vozilu spal.
VSL sodba III Cp 969/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izvedenec ne more nadomestiti sodne presoje o pravnem vprašanju prispevka oškodovanca k nastanku škode.
VSL sodba I Cp 451/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je bil 30-odstotni soprispevek oškodovanke, ki je bila vešča ravnanja s plinsko jeklenko, ustrezen.
VSRS sodba II Ips 41/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka oškodovanca v delovni nesreči tehtalo med opustitvami tožnika (uporaba neustrezne zaščite in poseg v delujoč stroj) ter opustitvami zavarovanca tožene stranke in ugotovilo, da je bil oškodovančev soprispevek v prvostopenjski sodbi ovrednoten previsoko.
VSC sodba Cp 640/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot prispevek oškodovanca k nastanku večje škode upoštevalo vožnjo z vinjenim voznikom in neuporabo varnostnega pasu.
VSRS sodba II Ips 132/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je samostojno presojalo ugovor toženca o deljeni odgovornosti zaradi tožnikovega predhodnega ravnanja (brcnitev v gleženj), čeprav je bila predhodno izdana obsodilna kazenska sodba.
VSL sodba I Cp 2726/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je s svojo neustrezno vožnjo mimo stožca na poligonu neposredno prispevala k nastanku svojega padca.
VSRS sklep II Ips 14/2014 — Vrhovno sodišče
-
Pri presoji soprispevka otroka k nastanku škode je treba upoštevati njegovo starost in razvojno stopnjo; otrokovo ravnanje, ki je značilno za njegovo starost, ne pomeni nujno neskrbnosti, ki bi utemeljevala zmanjšanje odškodnine.
VSL sodba II Cp 1989/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi moral tožnik v postopku sam zatrjevati in dokazovati odsotnost lastnega prispevka k nastanku škode pri padcu z motornega čolna.
VSRS sodba II Ips 260/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 154. člen ZOR · 154. člen, odstavek 1 ZOR · 171. člen ZOR · 171. člen, odstavek 1 ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 6 ZPP · 350. člen ZPP · 370. člen ZPP · 370. člen, odstavek 1, točka 2 -
Sodišče je ocenilo, da je tožnica s nepravilnim načinom sestopanja z mize k škodnemu dogodku prispevala v višini 40 %.
VSL sodba II Cp 1004/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo deljeno odgovornost med kolesarjem in izvajalci gradbenih del, ker je bila brv na gradbišču neustrezno vzdrževana, hkrati pa je kolesar opustil dolžno skrbnost pri vožnji po znanem območju.
Sodba II Ips 166/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot elemente za deljeno odgovornost upoštevalo prekoračitev hitrosti, starost oškodovanca in njegovo psihofizično kondicijo.
VSL sodba I Cpg 100/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da sta bila udeleženca v fizičnem obračunavanju enako odgovorna za nastalo škodo, saj sta oba izkazala pripravljenost za medsebojni fizični konflikt.
VSL sodba II Cp 3404/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastanku lastnih poškodb prispeval s tem, da je toženca pričakal v zasedi in ga prvi napadel, kar je sodišče ocenilo kot 80-odstotni soprispevek k škodi.
VSL sodba I Cp 2761/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Soprispevek oškodovanca je bil v konkretnem primeru obravnavan v kontekstu vožnje pod vplivom alkohola in neuporabe varnostnega pasu.
VSL sodba II Cp 2101/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da bi kolesarka s prilagojeno hitrostjo lahko preprečila padec, zato ji je pripisalo 30-odstotni soprispevek k nastali škodi.
VSL sodba II Cp 1882/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je tožnik prispeval k nastanku škode zaradi nezadostne pozornosti na poledico in neprimerne obutve, zato je bila odškodnina zmanjšana za 20 %.
VSL sodba II Cp 976/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da kolesarjeva nepazljivost pri zaznavanju ovire na kolesarski stezi predstavlja 20-odstotni prispevek k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 1296/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri delitvi odgovornosti je sodišče upoštevalo tako objektivno nevarnost motornega vozila kot tudi skrbnost udeležencev v prometu.
VSL vmesna sodba I Cp 590/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost razdelilo v razmerju 60 % proti 40 % zaradi sočasne opustitve varnostnih navodil s strani delodajalca in oškodovančeve opustitve potrebne skrbnosti pri sestopu s tovornjaka v znanih vremenskih razmerah.
VSM sklep in vmesna sodba I Cp 746/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnici je bila odškodnina zmanjšana za 15 %, ker se je gibala po gradbišču, za katerega je vedela, da je neurejeno, in pri tem ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
VSL sodba II Cp 3196/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da 10-odstotni soprispevek delavca utemeljuje znižanje odškodnine, ker je delavec kljub poučenosti o varstvu pri delu in zavedanju neprimernosti opreme delo opravljal, namesto da bi ga odklonil ali zahteval ustrezna sredstva.
Sodba in sklep II Ips 711/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil soprispevek pokojnega delavca določen v višini 30 % zaradi opravljanja dela v času izrecne odredbe o počitku.
Sodba II Ips 142/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 173. člen ZOR · 177. člen ZOR · 177. člen, odstavek 2 ZOR · 177. člen, odstavek 3 ZOR · 192. člen ZOR · 192. člen, odstavek 1 ZOR · 201. člen ZOR · 205. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 7. člen -
Toženka bi lahko škodo preprečila z najemom drugega primernega stanovanja, ko je postalo jasno, da roka za izročitev nepremičnine ne bo mogla spoštovati.
Sodba II Ips 593/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri nesreči pri delu ocenilo, da je bila sokrivda oškodovanca 35-odstotna, ker je bil kot usposobljen in vodilni delavec seznanjen s pravili varnega dela, a je ravnal neskrbno.
Sodba II Ips 29/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina za nematerialno škodo sorazmerno zmanjšana zaradi 75-odstotnega prispevka oškodovanca k nastanku škode.
VSK sodba Cp 168/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji soprispevka pešca k nastanku škode izpostavilo pomen skrbnosti dobrega pešca pri gibanju v slabših svetlobnih pogojih in zunaj urejenih poti.
VSL sodba II Cp 2750/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da verbalna provokacija ne opravičuje telesnega nasilja, zato je prispevek oškodovanca pri odmeri odškodnine treba presojati skrajno restriktivno.
Sodba II Ips 320/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ker se je zavestno odločila za prečkanje nevarnega območja, čeprav so ji bile na voljo varnejše poti za pešce.
VSL sodba II Cp 1133/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku priznalo 10-odstotno soodgovornost, ker je zavestno uporabljal neustrezen gradbeni oder kljub seznanjenosti z navodili, da tega ne sme početi.
VDSS sodba Pdp 228/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo vpliv oškodovančeve vinjenosti in nepravilnega prečkanja ceste izven prehoda za pešce na višino njegovega soprispevka k nastanku prometne nesreče.
VSM sodba I Cp 1979/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da pravnomočna kazenska obsodilna sodba ne preprečuje tožencu, da v pravdi uveljavlja ugovor soprispevka oškodovanca k nastanku škode.
VSL sodba I Cp 4625/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo 70-odstotno odgovornost voznika zaradi neprilagojene hitrosti in 30-odstotni prispevek pešca, ki je nepričakovano stopil na vozišče.
Sodba II Ips 804/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji prispevka oškodovanca upoštevalo okoliščine organizacije dela in oškodovančevo ravnanje pri opravljanju delovnih nalog.
VSL sodba II Cp 2264/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti upoštevalo neupoštevanje varnostnih pravil s strani oškodovanca pri vožnji kolesa z motorjem.
Sodba II Ips 945/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neustrezno vzdrževana bankina predstavlja primarni vzrok za nesrečo, zato vozniku, ki je vozil v okviru dovoljene hitrosti, ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 3325/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da neustrezno označevanje gradbišča na cestišču predstavlja kršitev profesionalne skrbnosti, vendar se je tožnikov prispevek (zaradi neprilagojene vožnje mimo vidne ovire) ocenil na 20 %, kar je zmanjšalo odškodnino za 80 %.
VSK sodba Cp 954/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ocenilo, da je verbalni napad oškodovanca na mater toženca in kasneje na toženca utemeljil 20-odstotni prispevek oškodovanca k nastanku škode, saj je bila reakcija toženca (udarec) nesorazmerna.
VSL sodba II Cp 3156/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri prometni nesreči ocenilo 70-odstotni prispevek tožnika zaradi kršitve prometnega znaka in 30-odstotni prispevek drugega udeleženca zaradi prekoračitve hitrosti.
VSL sodba II Cp 2948/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila krivda voznika, ki je izsilil prednost pri zavijanju v levo, bistveno večja (80 %) od krivde voznika, ki je vozil s prekoračeno hitrostjo (20 %).
VSL sodba in sklep II Cp 618/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oškodovancu priznalo 50-odstotni soprispevek k škodi, ker je kljub jasni vidljivosti in ustrezni prometni signalizaciji vozil z neprilagojeno hitrostjo in spregledal rob odrezanega asfalta.
VSL sodba II Cp 2435/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri uporabi instituta deljene odgovornosti upoštevalo tako hudo neskrbnost trgovca (opustitev preverjanja podpisa in identitete) kot tudi neskrbno ravnanje oškodovanca (izguba kartice in opustitev takojšnjega preklica).
VSL sodba I Cp 2272/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je oškodovanec k nastanku škode pri sečnji dreves prispeval 30-odstotni delež.
Sodba in sklep II Ips 72/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni podlage za različno obravnavanje soprispevka oškodovanca pri premoženjski oziroma nepremoženjski škodi.
VDSS sodba in sklep Pdp 938/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku kot izkušenemu delavcu železnice pripisalo 30-odstotni prispevek k nastanku škode, ker je poznal nevarnosti gibanja na železniški postaji.
Sodba in sklep II Ips 849/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot soprispevek oškodovanke k nastanku in obsegu škode upoštevalo njeno odločitev za vožnjo z vinjenim voznikom in opustitev uporabe varnostnega pasu.
VSM sodba I Cp 102/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru kolesarske nesreče ocenilo, da sta oba kolesarja enako soodgovorna (50 %) zaradi nepozornosti na promet in nepravilnega manevriranja, ki je preprečilo izogib trčenju.
VSL sodba I Cp 4687/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo soprispevek oškodovanke, ki ni obvestila osebja o nevarnosti v lokalu, vendar je ugotovilo, da je bilo njeno ravnanje v skladu s pričakovano skrbnostjo povprečnega obiskovalca.
VSL sodba I Cp 28/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo deljeno odgovornost, ker tožnica pred operativnim posegom zaradi tumorja ni imela težav, ki bi vplivale na obseg nastale škode.
Sodba II Ips 716/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikov soprispevek k škodi v višini 20 % je bil določen, ker se je sam povzpel na konzolo namesto da bi počakal na viličarja.
VDSS sodba Pdp 329/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode z opustitvijo uporabe varnostnega pasu in zavestno vožnjo z vinjenim voznikom.
VSC sodba Cp 457/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti upoštevalo, da se je oškodovanec zavestno odločil za vožnjo z vinjenim voznikom v tehnično neustreznem vozilu, kar predstavlja visok delež njegove sokrivde.
VSL sodba II Cp 7263/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja razmerje med opustitvijo nadzorstva nad živaljo s strani imetnika in morebitno neprevidnostjo oškodovanca pri stiku z živaljo.
VSL sodba II Cp 513/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je bila soodgovorna za nastalo škodo, ker je za stanje na ulici vedela, saj je trajalo daljše časovno obdobje, vendar pri hoji ni bila dovolj pozorna.
VSK sodba I Cp 128/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da zidarska dela z ročnim orodjem (kladivo, špica) ne predstavljajo nevarne dejavnosti oziroma nevarne stvari v smislu objektivne odgovornosti.
VSK sodba I Cp 1296/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Pešec, ki krši zakonsko prepoved prehajanja magistralne ceste, prevzame večji del odgovornosti za škodni dogodek v primerjavi z vzdrževalcem ceste, ki je opustil dolžno vzdrževanje varnostne ograje.
Sodba in sklep II Ips 629/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo deljeno odgovornost v razmerju 70 % proti 30 %, saj sta obe stranki s svojim ravnanjem (napad s kolom in udarec s sekiro) prispevali k nastanku škode.
Sodba in sklep II Ips 708/2005 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 161. člen ZOR · 161. člen, odstavek 1 ZOR · 192. člen ZOR · 200. člen ZOR · 200. člen, odstavek 1 ZOR · 200. člen, odstavek 2 ZOR · 203. člen ZPP · 14. člen ZPP · 367. člen ZPP · 377. člen ZPP · 378. člen ZPP · 384. člen ZPP · 39. člen ZPP · 39. člen, odstavek 1 ZPP · 41. člen ZPP · 41. člen, odstavek 2 -
Sodišče je priznalo 50-odstotno soodgovornost delavca, ker je ta kljub vedenju o poledici na rampi izbral manj varno pot in zanemaril običajno pazljivost.
Sodba in sklep II Ips 439/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožena stranka aktivno nositi trditveno in dokazno breme za utemeljitev deljene odgovornosti, če želi doseči zmanjšanje odškodninskega zahtevka.
VSK sodba I Cpg 25/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo argument, da bi bil tožnik soodgovoren zgolj zato, ker ga je med delovnim procesom 'prijelo' za rokav, kar bi preprečilo nesrečo.
Sodba II Ips 251/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je bila tožnica soodgovorna za nastalo škodo v višini 30 %, ker je pristala na vožnjo z voznikom, za katerega je vedela, da je užival alkohol.
Sodba II Ips 369/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri delu v gozdarstvu znižalo tožnikovo soodgovornost s 75 % na 30 %, ker nadrejeni ni opozoril delavca na nepravilen način podiranja dreves, čeprav je bil z njim seznanjen.
VSK sodba I Cp 845/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odgovornost razdelilo v razmerju 75 % (imetnik psa) proti 25 % (mati oškodovanke zaradi opustitve nadzora nad otrokom).
VSC sodba Cp 566/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je tožnikov prispevek k nastanku škode ocenilo na 40 % zaradi njegove vloge poveljnika na vaji in poznavanja nevarnosti eksplozivnih sredstev.
VSL sodba II Cp 2149/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila soodgovornost oškodovanke, ki je vinjenega voznika prosila za vožnjo svojega vozila, 50-odstotna, saj je bila s stanjem voznika seznanjena in je s svojim ravnanjem neposredno vplivala na nastanek nevarne situacije.
VSK sodba I Cp 1157/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo deljeno odgovornost med upravljalcem smučišča, ki ni zaprl smučišča v neustreznih vremenskih razmerah, in smučarjem, ki vožnje ni prilagodil vidljivosti in stanju na progi.
VSL vmesna sodba in sklep II Cp 653/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče odgovornost za škodo razdelilo med vzdrževalca cestišča (60 %) zaradi opustitve čiščenja vozišča in motorista (40 %) zaradi neprilagojene hitrosti vožnje.
Sodba II Ips 72/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost razdeljena med upravljalca (40 %) in oškodovanca (60 %) zaradi oškodovančeve neprevidnosti pri uporabi sedežnice.
Sodba II Ips 379/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikov prispevek k nastanku škode je bil ocenjen s 50 odstotki zaradi njegovega neprimernega in nevarnega reagiranja ob srečanju s psom.
Sodba II Ips 401/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovančev soprispevek k nastanku škode pri trčenju motornih vozil ocenilo na 30 % zaradi nepravilne vožnje in neprilagojene hitrosti pri prehitevanju kolone vozil.
Sodba II Ips 18/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo presojeno, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode, zato je bila odškodnina ustrezno znižana.
Sodba II Ips 360/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost za smrtno nesrečo na gradbišču razdelilo med naročnika (dve tretjini) in izvajalca (ena tretjina) zaradi njunih sočasnih opustitev pri zagotavljanju varnega dela.
Sodba II Ips 328/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali je opustitev potrebne skrbnosti oškodovanca pri parkiranju vozila utemeljevala zmanjšanje odškodninske odgovornosti upravljalca zgradbe.
VSL sodba I Cpg 1434/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost za škodo, nastalo ob trku v vozilo, ki je obstalo na cestišču, razdelilo v razmerju 30 % (oškodovanec) proti 70 % (povzročitelj).
Sodba II Ips 499/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri delitvi odgovornosti upoštevalo, da je toženec s prevozom znaka stop in vožnjo težkega tovornjaka ustvaril nevarnejši položaj kot oškodovanec, ki je prekoračil hitrost in ni bil pripet z varnostnim pasom.
Sodba II Ips 306/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo prispevek udeležencev v prometni nesreči, ker ni ustrezno povezalo ugotovljenih kršitev pravil z vzročnostjo za nastanek škode.
VSL sklep II Cp 1573/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti presoja oškodovančevega prispevka k škodi (npr. zaradi neuporabe zaščitne opreme ali kršitve prometnih predpisov) ločena glede na vrsto nastale škode.
VSL sklep II Cp 321/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo delež odgovornosti delavca pri delovni nezgodi zaradi njegovega ravnanja pri opravljanju dela na višini.
Sodba II Ips 634/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost oškodovanke zaradi prečkanja železniške proge na nedovoljenem mestu ocenjena na 30 odstotkov.
Sodba II Ips 601/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica, ki je v tožbi priznala 50 % sokrivdo in se strinjala z višino odškodnine, v pritožbenem postopku ne more uspešno zahtevati zvišanja odškodnine s spremembo razmerja soodgovornosti na 80 : 20.
VSL sodba II Cp 1928/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da sta se stranki pred fizičnim obračunom sprli, ne zadostuje za ugotovitev sokrivde oškodovanca.
VSL sodba II Cp 1878/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je pretežni del odgovornosti za prometno nesrečo na strani tožnika, ker je ta povsem prezrl ravnanje drugega udeleženca, kar je bilo glavni vzrok za nastanek škode.
VSL sodba II Cp 127/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru fizičnega spopada odgovornost za nastalo škodo razdelilo med obe stranki v enakem deležu (50:50).
Sodba II Ips 139/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti upoštevalo, da je oškodovanec s fizičnim napadom začel pretep, kar je vplivalo na oceno njegovega soprispevka k nastali škodi, kljub kasnejši prekomerni uporabi sile s strani toženca.
Sodba II Ips 509/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti med kolesarjem in voznikom motornega vozila upoštevalo tako prekoračitev dovoljene hitrosti voznika kot nepravilno vključevanje kolesarja v promet.
Sodba II Ips 20/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je bila le delno razbremenjena odgovornosti, ker pred premikom vlakovne kompozicije ni preverila stanja ob tiru, s čimer ni ravnala s skrajno skrbnostjo.
Sodba II Ips 288/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da tožnikova utrujenost zaradi dela ni prispevala k povzročitvi splošno nevarnega položaja na gradbišču, zato je bil njegov delež sokrivde omejen na 30 %.
Sodba II Ips 310/96 — Vrhovno sodišče
-
Toženec v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da bi bilo ravnanje tožnika takšne narave, da bi utemeljevalo uporabo instituta deljene odgovornosti.
Sodba II Ips 468/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno presoditi prispevek oškodovanca k nastanku škode, če tožena stranka ugovarja deljeno odgovornost v prometni nesreči.
VSM sklep Cp 123/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da prepir in medsebojni očitki ne morejo biti opravičilo za fizični napad z nožem, zato tožnikov prispevek k nastanku škode ni bil podan.
Sodba II Ips 384/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oškodovancu ni mogoče naložiti soodgovornosti, ker v postopku ni bilo ugotovljeno, kako bi lahko preprečil prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik z nepravilnim prehitevanjem pred križiščem.
Sodba II Ips 99/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi 70-odstotne odgovornosti tožnika in 30-odstotne odgovornosti oškodovanca upoštevalo kršitev desnega pravila ter nepazljivo vožnjo skozi nepregledno križišče.
VSL sodba I Cp 1889/93 — Višje sodišče v Ljubljani