načelo in dubio pro reo
Sentenca
Načelo in dubio pro reo pomeni, da mora sodišče obdolženca oprostiti obtožbe, če po izvedbi vseh obremenilnih in razbremenilnih dokazov ostane razumen dvom o njegovi krivdi. Sodišče sme izreči obsodilno sodbo le, če je o krivdi obdolženca povsem prepričano (3. člen ZKP). Vsakršen utemeljen dvom, ki ga ni mogoče odpraviti z dokaznim postopkom, se mora razlagati v korist obdolženca.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da izvedenec ne more vselej podati mnenja z gotovostjo, zato je ključna sodna ocena dokazov in uporaba načela in dubio pro reo pri nejasnih dejstvih.
VSM Sodba X Kp 60491/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: COVID-19 · 3. člen COVID-19 · 3. člen, odstavek 2 KZ-1 · 227. člen KZ-1 · 227. člen, odstavek 1 KZ-1 · 227. člen, odstavek 2 KZ-1 · 240. člen KZ-1 · 240. člen, odstavek 1 KZ-1 · 240. člen, odstavek 2 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 2 KZ-1 · 74. člen KZ-1 · 74. člen, odstavek 1 KZ-1 · 74. člen, odstavek 2 KZ-1 · 75. člen KZ-1 · 75. člen, odstavek 2 KZ-1 · 90. člen KZ-1 · 90. člen, odstavek 1 KZ-1 · 90. člen, odstavek 1, točka 4 KZ-1 · 91. člen KZ-1 · 91. člen, odstavek 1 KZ-1 · 91. člen, odstavek 3 ZKP · 257. člen ZKP · 258. člen ZKP · 357. člen ZKP · 357. člen, odstavek 1 ZKP · 357. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 370. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 3383 ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 386. člen ZKP · 391. člen ZKP · 498.a člen -
Sodišče je poudarilo, da zbir dokazno šibkih indicev, ki ne tvorijo sklenjenega kroga, ne zadošča za obsodbo, temveč predstavlja nezanesljivo sklepanje, ki zahteva uporabo načela in dubio pro reo.
VSC Sodba II Kp 60369/2010 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče oprostilo obdolženca, ker pomanjkanje trdnih dokazov ni omogočalo gotovosti o resnosti grožnje.
VSM Sodba IV Kp 42033/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje obrambe z dokazno oceno sodišča ne pomeni kršitve načela in dubio pro reo, če je sodišče dokaze ocenilo skladno z metodološkimi pravili.
VSM Sodba IV Kp 5526/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je po tehtanju nasprotujočih si izpovedb prič in obdolženca ocenilo, da dokazi ne dosegajo stopnje gotovosti, potrebne za obsodbo.
VSK Sodba II Kp 26704/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je obdolženca oprostilo, ker iz izvedenih dokazov ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je obdolženec dejansko posedoval ponarejen bankovec in ga poskušal spraviti v obtok.
VSM Sodba II Kp 17929/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti razlika med verjetnostjo in prepričanjem v krivdo določno prepoznavna v obrazložitvi sodbe.
VSRS Sodba I Ips 50057/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo pritožbene navedbe o uporabi načela in dubio pro reo, saj je svojo dokazno oceno utemeljilo na celoviti analizi vseh izvedenih dokazov, ki so dosegli standard gotovosti.
VSM Sodba II Kp 19596/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da posredni (indicijski) dokazi niso zadostni za odpravo razumnega dvoma glede storitve kaznivega dejanja velike tatvine.
VSM Sodba II Kp 26830/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na načelo in dubio pro reo, ker so izvedeni dokazi nedvoumno zavrnili obdolženčev zagovor in potrdili njegovo krivdo.
VSM Sodba IV Kp 25432/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se načelo ne sme uporabljati kot nadomestek za pomanjkljivo dokazno oceno, temveč kot zadnje sredstvo ob trajnem dvomu po izčrpanju vseh dokaznih možnosti.
Sodba I Ips 185/2010 — Vrhovno sodišče
-
Obramba je kršitev načela uveljavljala z argumentom, da izvedenec ni potrdil spolne zlorabe, ker oškodovanka ni pristopila na pregled, sodišče pa je kljub temu obsodilo.
Sodba I Ips 245/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je vprašanje pravilnosti meritve stopnje alkoholiziranosti vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja in ne pravno vprašanje.
Sodba IV Ips 180/2000 — Vrhovno sodišče
-
Načelo in dubio pro reo ne pomeni pravila o izbiri ugodnejšega dokaza, temveč pravilo za odločanje v primeru nepremostljivega dvoma o dejstvih po končani dokazni oceni.
Sodba I Ips 174/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi obtoženca oprostilo, ker tudi zaslišanje dodatne priče ne bi odpravilo dvoma o tem, ali je šlo za kaznivo dejanje poneverbe ali za zakonito izročitev blaga na reverz.
VSL sodba Kp 693/93 — Višje sodišče v Ljubljani