negatorna tožba
Sentenca
Negatorna tožba je pravno sredstvo, s katerim lastnik ali domnevni lastnik zahteva prenehanje protipravnega vznemirjanja lastninske pravice, ki ne pomeni odvzema stvari, ter prepoved nadaljnjega vznemirjanja (99. člen SPZ). Za uspeh zahtevka mora tožnik izkazati, da tretja oseba posega v njegovo lastninsko pravico na način, ki presega meje dopustnega, pri čemer zahtevek za prenehanje vznemirjanja ne zastara.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Pravilnik o upravljanju večstano…)
- Zakon o vodah (ZV-1)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B)
- Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (ZPPDUP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (OPN LP 07)
- Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
- Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje posestnih meja parcel (Navodilo za ugotavljanje in zame…)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Uredba o pitni vodi (Uredba o pitni vodi)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o telekomunikacijah (ZTel-1)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje toženke, ki je obiskovala starše v stanovanju, do katerega vodi edini dostop preko tožnikove nepremičnine, ne predstavlja protipravnega vznemirjanja, saj je bilo skladno z obligacijskim dogovorom o rabi nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 1662/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upravna dovoljenja za objekt ne izključujejo protipravnosti vznemirjanja, če objekt povzroča čezmerno odvzemanje svetlobe sosednji nepremičnini.
VSL Sodba II Cp 1069/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba poti na podlagi začasne odredbe v postopku za določitev nujne poti ne predstavlja protipravnega vznemirjanja lastninske pravice.
VSM Sodba I Cp 494/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odstranitev dela javne ceste, ker je bil poseg v nepremičnino tožnika minimalen, odstranitev pa nesorazmerna z javno koristjo, ki jo predstavlja javna cesta.
VSL Sodba I Cp 243/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 47. člen SPZ · 73. člen SPZ · 77. člen SPZ · 78. člen SPZ · 79. člen SPZ · 80. člen SPZ · 92. člen SPZ · 99. člen ZJC · 19. člen ZKN · 65. člen ZUreP-3 · 202. člen ZUreP-3 · 202. člen, odstavek 1 ZUreP-3 · 202. člen, odstavek 2 ZUreP-3 · 203. člen ZUreP-3 · 204. člen ZUreP-3 · 207. člen ZUreP-3 · 209. člen -
Sodišče je toženki naložilo opustitev poseganja v lastninsko pravico in vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo zidu ter ponovno postavitvijo mejnika.
VSL Sodba I Cp 892/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji protipravnosti vznemirjanja treba upoštevati, ali je lastnik nepremičnino prevzel v obstoječem stanju in kakšna je bila vloga strank pri nastanku vznemirjajočih objektov (npr. vkopana vodovodna cev, električni kabel).
VSRS Sklep II Ips 52/2024 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica z negatorno tožbo ni uspela, ker je bila nepremičnina predhodno odsvojena tretji osebi, s čimer je izgubila lastninsko pravico in s tem aktivno legitimacijo.
VSL Sodba I Cp 1209/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je pasivno legitimiran tudi lastnik objekta, ki je naročil izvedbo del, zaradi katerih prihaja do vznemirjanja lastninske pravice na sosednji nepremičnini.
VSM Sodba I Cp 495/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dobava pitne vode do odjemnega mesta s strani izvajalca gospodarske javne službe ne predstavlja protipravnega vznemirjanja lastninske pravice, saj gre za izpolnitev zakonske obveznosti.
VSK Sodba Cpg 74/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da poseg v zračni prostor nepremičnine v širini 20 cm predstavlja vznemirjanje lastninske pravice, tudi če lastnik v neposrednem uživanju nepremičnine ni bistveno oviran.
VSC Sodba Cp 415/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je presojalo utemeljenost negatorne tožbe v kontekstu ugovora priposestvovane stvarne služnosti.
VSL Sodba I Cp 861/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zaščito pred vznemirjanjem utemeljilo na podlagi fizičnega označevanja dreves na parceli tožnikov, saj takšni posegi kažejo na samovoljno prisvajanje nepremičnine in ustvarjajo nevarnost ponovnih posegov.
VSL Sodba II Cp 1129/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je utemeljeno zahtevala odstranitev vetrolova, saj je izkazala lastništvo na nepremičnini in odsotnost soglasja za poseg.
VSL Sodba in sklep I Cp 811/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da pri negatorni tožbi zoper več tožencev zaradi vznemirjanja solastnika ne gre za enotno sosporništvo, zato vsak toženec odgovarja za svoja procesna dejanja (npr. vložitev odgovora na tožbo).
VSL Sodba I Cp 793/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožnica uveljavlja varstvo pred vznemirjanjem zaradi hrupa, ki izhaja iz uporabe igral na skupnih površinah.
VSRS Sklep II DoR 541/2022 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Pravilnik o upravljanju večstano… · 13. člen Pravilnik o upravljanju večstano… · 13. člen, odstavek 1 Pravilnik o upravljanju večstano… · 13. člen, odstavek 1, alinea 4 Pravilnik o upravljanju večstano… · 9. člen SPZ · 100. člen SPZ · 73. člen SPZ · 75. člen SPZ · 99. člen SZ-1 · 27. člen SZ-1 · 29. člen SZ-1 · 29. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 367.a člen ZPP · 367.a člen, odstavek 1 ZPP · 367.c člen ZPP · 367.c člen, odstavek 3 -
Sodišče je poudarilo, da lastnik nima pravice do sodnega varstva pred abstraktno grozečimi posegi, temveč le pred takšnimi, kot jih je motilec dejansko storil.
VSL Sodba in sklep I Cp 170/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora presoditi, ali je vznemirjanje lastninske pravice zaradi gibanja domače živali protipravno ali pa gre za ravnanje, ki ga je lastnik nepremičnine v urbanem okolju dolžan trpeti v skladu z načeli o varstvu živali.
VSL Sklep II Cp 39/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za uspeh z negatorno tožbo nujna predhodna ugotovitev, da je tožnik dejanski lastnik zemljišča, na katerem naj bi do posega prišlo.
VSL Sodba in sklep II Cp 1766/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo sklepčnost tožbenega zahtevka za prenehanje poseganja v lastninsko pravico z neupravičenim prehajanjem in dovažanjem materiala preko nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 1934/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo vznemirjanje lastninske pravice ugotovljeno kot neupravičeno vstopanje na nepremičnino in uriniranje na njej, kar je tožniku povzročilo materialno škodo.
VSL Sodba I Cp 1497/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da hoja, vožnja in vkopan električni kabel na tuji nepremičnini brez pravne podlage predstavljajo protipravno vznemirjanje lastninske pravice, ki ga je mogoče sanirati z negatorno tožbo.
VSL Sodba I Cp 854/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za odstranitev betonskih temeljev in plošče kot oblike vznemirjanja lastninske pravice je bil predmet presoje v postopku.
VSL Sodba in sklep I Cp 128/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri negatorni tožbi pasivno legitimiran izključno povzročitelj vznemirjanja, zato tožba ni nujno usmerjena zoper vse solastnike nepremičnine, na kateri se vznemirjanje izvaja.
VSL Sklep I Cp 113/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za vznemirjanje lastninske pravice z odlaganjem premičnih stvari in košenjem trave na tuji nepremičnini.
VSL Sodba II Cp 2138/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za opustitev poseganja v lastninsko pravico in plačilo odškodnine, ker tožnik ni uspel dokazati protipravnosti toženčevega ravnanja pri izvrševanju služnostne pravice.
VSL Sodba II Cp 1665/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri negatorni tožbi v izreku sodbe ni treba prostorsko opredeliti toženca, temveč le nepremičnino tožnika, ki je predmet vznemirjanja.
VSC Sodba Cp 423/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je šlo za vznemirjanje lastnika s strani soseda, ki mu je onemogočal ureditev lastnega vodovodnega priključka in ga neupravičeno obremenjeval s stroški porabe vode.
VSL Sodba II Cp 1705/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je z negatorno tožbo uspešno zahteval odstranitev komunalne infrastrukture, ker vgradnja voda pod zemljo pomeni omejevanje lastninske pravice, čeprav tožniku ne preprečuje posesti nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 348/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odreditvi ukrepov za preprečitev imisij, ki posegajo v svobodno gospodarsko pobudo, opraviti test sorazmernosti (nujnost, primernost, sorazmernost v ožjem smislu).
VSC Sklep Cp 245/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V tej sodbi je tožnica s tožbo uspešno zahtevala odstranitev ovir in izročitev ključev, potem ko sta toženca z zamenjavo ključavnic na vratih tožnici onemogočila dostop do nepremičnine.
VSL Sodba in sklep II Cp 547/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 100. člen SPZ · 66. člen SPZ · 99. člen ZPP · 120. člen ZPP · 120. člen, odstavek 2 ZPP · 13. člen ZPP · 15. člen ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 2 ZPP · 328. člen ZPP · 343. člen ZPP · 346. člen ZPP · 352. člen ZPP · 44. člen ZPP · 44. člen, odstavek 2 ZPP · 72. člen ZPP · 73. člen -
Toženci so s samovoljnim ravnanjem izven sodnega postopka posegli v tožnikovo nepremičnino, kar presega obseg ugotovljenih služnosti.
VSL Sodba I Cp 938/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razlikovanje med varstvom pred vznemirjanjem (negatorna tožba) in varstvom pred prepovedanimi imisijami, kjer pogoj preseganja krajevno običajne mere ni relevanten za prvo.
VSC Sklep in sodba Cp 145/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnika sta zahtevek za odstranitev zgradbe z javne poti utemeljevala z lastninsko pravico na sosednjih parcelah, vendar sodišče ni prepoznalo vznemirjanja lastninske pravice, saj dostop do nepremičnine ni njena nujna vsebina.
VSL Sodba II Cp 2152/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je zahtevala odstranitev dela brežine, vendar zahtevek ni bil ustrezno prostorsko opredeljen (manjkale so mere), zato je bil neizvršljiv.
VSL Sklep II Cp 2021/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot trajno vznemirjanje lastninske pravice opredelilo vkopano vodovodno napeljavo, ki je na tujem zemljišču obstajala sedem let, ter večkratno škropljenje s strupom preko meje, ki je bila desetletja nesporna.
VSL Sodba II Cp 1425/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Tožba je bila ocenjena kot neodpravljivo nesklepčna, ker tožnik ni izkazal posegov v nepremičnino, ki bi jih bilo mogoče definirati kot vznemirjanje lastninske pravice.
VSL Sodba II Cp 1140/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je z negatorno tožbo zahteval odstranitev stopnišča in prenehanje vznemirjanja lastninske pravice na skupnih delih stavbe.
VSL Sodba in sklep I Cp 1264/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je vprašanje meje med nepremičninama predhodno vprašanje za odločanje o negatorni tožbi, kadar toženec svojo pravico do uporabe nepremičnine utemeljuje z lastninsko pravico.
VSL Sklep II Cp 616/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da hoja in vožnja po tuji nepremičnini (parkirnem mestu) brez pravne podlage predstavlja vznemirjanje lastninske pravice, ki upravičuje vložitev negatorne tožbe.
VSL Sodba II Cp 2016/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za odločitev o zahtevku za odstranitev vozila z nepremičnine ni pomembno vprašanje krivde za okvaro vozila.
VSL Sodba II Cp 1757/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bil objekt na nepremičnini postavljen v času prejšnjega lastnika, ne izključuje protipravnosti vznemirjanja sedanjega lastnika, če toženec nima dovoljenja za uporabo nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 1813/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika sta kot lastnika zemljišča z negatorno tožbo uspešno zahtevala odstranitev križa, ki je stalo na njuni nepremičnini brez pravne podlage.
VSL Sodba II Cp 1652/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vznemirjanje lastninske pravice na nepremičnini z vožnjo in parkiranjem, pri čemer je tožena stranka neuspešno uveljavljala pravico do uporabe na podlagi najemnega razmerja.
VSL Sodba II Cp 1334/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločalo o prepovedi parkiranja na nepremičnini, ki je predmet spora med etažnimi lastniki.
VSM Sodba I Cp 352/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je bilo vznemirjanje lastninske pravice podano s postavitvijo električnega pastirja na zemljišču tožeče stranke, kar je sodišče ugotovilo na podlagi terenskih meritev poteka meje.
VSM Sodba I Cp 619/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zavrnitev restitucijskega dela zahtevka (vzpostavitev stanja) ne narekuje avtomatične zavrnitve zahtevka na prepoved bodočega vznemirjanja, če je tožnik izkazal pravni interes za preprečitev prihodnjih posegov.
VSL Sodba II Cp 2282/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je tožnikoma prepovedalo posege v nepremičnino prvega toženca (nasipanje, sajenje, ograje) in odredilo odstranitev cipres, s čimer je zaščitilo lastninsko pravico pred vznemirjanjem.
VSL Sodba I Cp 81/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je poseg v lastninsko pravico z daljnovodom protipraven, pri čemer je ugotovilo, da je bila služnost v javno korist priposestvovana po pravilih ODZ.
VSL Sodba I Cp 2289/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev pregrade, ki onemogoča dostop do skupnih delov nepremičnine, predstavlja nedopustno vznemirjanje lastninske pravice solastnika.
VSL Sodba II Cp 63/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved vsakršnega poseganja v lastninsko pravico ne sme posegati v že ugotovljeno služnostno pravico toženke, zato je tožbeni zahtevek omejilo na tista dejanja, ki niso del izvrševanja služnosti (v konkretnem primeru košnjo trave).
VSL Sodba II Cp 494/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je presodilo, da enkratni posek grmovja na tuji nepremičnini ne predstavlja vznemirjanja, ki bi terjalo negatorno zaščito, saj ne gre za trajno ali ponavljajoče se ravnanje.
VSM Sodba I Cp 275/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženka ni uspela dokazati pravnega naslova za uporabo dovozne ceste, zato je sodišče pravilno presodilo, da je njeno vznemirjanje solastninske pravice tožnikov protipravno.
VSC Sodba Cp 529/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da izvajalec gradbenih del ne more opravičevati samovoljnega odstopanja od dogovorjene trase služnosti s sklicevanjem na širši družbeni interes ali nesorazmerne stroške sanacije.
VSL Sodba I Cp 1998/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker toženka kot leasingodajalka ni imela posesti na spornih nepremičninah niti jih ni dala v uporabo leasingojemalki, zato ni bila stvarno pasivno legitimirana.
VSRS Sodba II Ips 349/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 10. člen OZ · 7. člen SPZ · 24. člen SPZ · 24. člen, odstavek 1 SPZ · 24. člen, odstavek 2 SPZ · 92. člen SPZ · 92. člen, odstavek 1 SPZ · 99. člen SPZ · 99. člen, odstavek 1 URS · 22. člen URS · 33. člen ZPP · 286. člen ZPP · 337. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 378. člen -
Negatorna tožba je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da ima toženec pravico do hoje in voženj na podlagi stvarne služnosti, kar izključuje protipravnost vznemirjanja.
VSC Sodba Cp 388/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V postopku za varstvo lastninske pravice sodišče mejo le ugotavlja, ne pa ureja, zato se toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo. Če ni odločbe o ureditvi meje iz nepravdnega postopka, se lastninska pravica v negatorni pravdi ugotavlja po pravilih o pridobitvi lastninske pravice.
VSL Sodba II Cp 1421/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo del zahtevka, ker toženec ne more biti odgovoren za opustitev dejanj oseb, nad katerimi nima dejanske oblasti oziroma nadzora.
VSL Sodba I Cp 608/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se negatorna tožba ne nanaša zgolj na gradnjo preko meje, temveč tudi na imisije, kot so odtekanje meteornih voda in odvzem sončne svetlobe.
VSL Sodba in sklep I Cp 939/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali namestitev fasade in nabiralnika na tujo nepremičnino predstavlja protipraven poseg ali pa dopustno omejitev lastninske pravice v okviru sosedskih razmerij.
VSL Sodba II Cp 1079/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med zahtevkom za varstvo lastninske pravice (pravdni postopek) in zahtevkom za ureditev upravljanja skupnih delov etažne lastnine (nepravdni postopek).
VSM Sklep I Cp 412/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri neposrednem posegu v tujo nepremičnino ni treba dokazovati pogojev za nedovoljene imisije (čezmerno otežkočanje ali škoda), saj gre za neposredno kršitev lastninske pravice.
VSL Sklep I Cp 540/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali vožnja s tovornim vozilom presega vsebino in obseg obstoječe stvarne služnosti, kar bi pomenilo protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
VSL Sodba II Cp 2937/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevek za prepoved vznemirjanja ni utemeljen pri enkratnih dejanjih, kjer ni izkazana nevarnost ponavljanja posegov v lastninsko pravico.
VSM Sodba I Cp 61/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru obravnavalo zahtevek za odstranitev dela ceste in kanalizacijskega voda kot obliko varstva pred vznemirjanjem lastnine.
VSL Sklep II Cp 851/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožencema naložilo opustitev vznemirjanja lastninske pravice na grobnem mestu s postavljanjem predmetov na nagrobno opremo.
VSM Sodba I Cp 765/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot protipravno vznemirjanje solastnine prepoznalo enostransko postavitev ograje na dovozu, zamenjavo ključavnice na skupnem vhodu in onemogočanje uporabe zvonca, kar je spremenilo dotedanji način rabe nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 433/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dokazano soglasje lastnika za določen poseg še ne razbremeni toženca dokazovanja vseh ostalih elementov pravnega razmerja, če tožnik zahteva varstvo lastninske pravice.
VSRS Sodba II Ips 311/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni predlagal izvedenca za meritve hrupa in je podal le pavšalne trditve o prekomernosti emisij, kar ne zadošča za dokazno breme v pravdnem postopku.
VSL Sodba II Cp 1116/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za odstranitev objektov in vzpostavitev prejšnjega stanja je neutemeljen, če toženec v času sojenja ni več lastnik nepremičnine in nima več dejanske oblasti nad stvarmi, ki povzročajo vznemirjanje.
VSL Sodba I Cp 1020/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poseg v nepremičnino (izvedba frčad) kljub pomanjkanju soglasja lastnice ni predstavljal pravno relevantnega vznemirjanja, ki bi utemeljevalo negatorno varstvo.
VSL Sodba in sklep II Cp 806/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo dolžnost odstranitve objektov in naprav z nepremičnin tožeče stranke kot obliko varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice.
VSL Sodba II Cp 573/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da hramba stvari v tujem stanovanju ni protipravna, dokler med strankama obstaja pravni spor o premoženjskopravnih razmerjih, postane pa protipravna, ko je terjatev opredeljena kot obligacijska in se vznemirjanje nadaljuje.
VSL Sodba II Cp 205/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev o nedopustnosti rušenja objekta zaradi družbene nesprejemljivosti (25. člen ZTLR) avtomatično ne pomeni pridobitve lastninske pravice graditelja na zemljišču.
VSRS Sodba II Ips 38/2017 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom, ker je bila zoper njega pravnomočno izpodbita domneva lastništva po 11. členu SPZ, hkrati pa ni izkazal statusa domnevnega lastnika.
VSL Sodba I Cp 252/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Negatorna tožba ni ustrezno pravno sredstvo za varstvo pred posegi, ki pomenijo odvzem dela nepremičnine zaradi gradnje objekta.
VSL sodba II Cp 611/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožencema naložilo opustitev vožnje preko parcele tožnikov, ker nista uspela dokazati obstoja služnostne pravice, njuna uporaba pa je predstavljala nedopustno vznemirjanje lastninske pravice.
VSL sodba I Cp 2845/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila negatorna tožba uporabljena za varstvo lastninske pravice na nepremičninah, ki služijo kot komunalna infrastruktura.
VSRS sklep II Ips 241/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji negatornega zahtevka ugotavljati morebitno obstoječe soglasje lastnika ali njegovih pravnih prednikov k posegu v zemljišče, saj to izključuje protipravnost vznemirjanja.
VSL sklep II Cp 2736/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji negatornega zahtevka tehtalo med posegom v skupne prostore in nujno potrebo solastnice po zagotovitvi zasebnosti v stanovanju, pri čemer je ocenilo, da poseg tožniku ni onemogočil uporabe skupnih delov nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2315/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem lastninske pravice (negatorna tožba) spadajo med spore o stvarnih pravicah, zato se zanje ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, čeprav sta obe stranki gospodarski družbi.
VSL sklep Rg 282/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo utemeljenost zahtevka v kontekstu dolgotrajnega postopka, kjer se je dejansko stanje glede vznemirjanja (hoja po zemljišču) spremenilo zaradi poteka časa.
VSL sklep I Cp 1115/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji vznemirjanja lastninske pravice upoštevati tako določbe o negatorni tožbi kot tudi pravila sosedskega prava o prepovedanih imisijah.
VSL sodba in sklep I Cp 828/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za zahtevo po rušitvi opornega zidu, ki naj bi vznemirjal lastninsko pravico tožnikov.
VSL sklep I Cp 701/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik nepremičnine, ki ima status javnega dobra, s civilnopravno negatorno tožbo ne more varovati splošne rabe poti, saj ta pravica izvira iz statusa javnega dobra in ne iz same lastninske pravice.
VSRS sklep II Ips 238/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik pri negatorni tožbi zaradi odvajanja meteornih voda jasno opredeliti vzrok vznemirjanja, čeprav se izbira tehničnega načina odprave lahko prepusti tožencu.
VSM sodba I Cp 1410/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vznemirjanje solastnika se je v konkretnem primeru nanašalo na gradnjo nadstreška, ki je posegal v pravico solastnika do uporabe balkona.
VSL sodba II Cp 364/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo dopolnitev tožbenega zahtevka z novimi primeri vznemirjanja, saj ti niso spremenili bistva zahtevka, temveč le konkretizirali oblike posegov v lastninsko pravico.
VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · § 1460. ODZ · § 1479. SPZ · 99. člen ZPP · 182. člen ZPP · 182. člen, odstavek 3 ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 1 ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 185. člen ZPP · 286. člen ZPP · 329. člen ZPP · 329. člen, odstavek 2 ZPP · 330. člen ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 ZTLR · 54. člen, odstavek 2 -
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo, da zatrjevano nasutje zemljine na tožničini parceli v času zaključka glavne obravnave ni več obstajalo.
VSM sodba I Cp 931/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 133. člen OZ · 51. člen OZ · 51. člen, odstavek 1 Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 5. člen Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 6. člen Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 7. člen Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 7. člen, odstavek 2 Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 9. člen Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 9. člen, odstavek 1 Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 9. člen, odstavek 2 SPZ · 67. člen SPZ · 99. člen ZPP · 163. člen ZPP · 163. člen, odstavek 2 ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZPP · 337. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 -
V tej zadevi je sporno, ali namestitev izolacijskega sloja fasade, ki sega v zračni prostor sosednje nepremičnine, predstavlja protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
VSRS sklep II DoR 361/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se v pravdnem postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice ne more odločati o nujni poti, tudi če tožena stranka to uveljavlja kot ugovor, saj bi s tem stranki kršili pravico do pravnega sredstva.
VSL sodba I Cp 1603/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za posege v nepremičnino z gradnjo nadstreška, polaganjem tlakovcev in dograditvijo nakladalne rampe brez soglasja lastnika, pri čemer je dokazno breme za obstoj soglasja na toženi stranki.
VSL sodba II Cp 2005/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je presodilo, da namestitev izolacije, fasadnega sloja in poštnega nabiralnika na steno ali v zračni prostor sosedove nepremičnine predstavlja protipravno vznemirjanje, ki presega tolerančni prag.
VSL sodba II Cp 2272/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je ugodilo zahtevku, ker je bilo v prejšnjem postopku pravnomočno ugotovljeno, da toženec na parceli nima nobenih upravičenj, kljub temu pa jo je še naprej zasedal in onemogočal uporabo lastnikoma.
VSL sodba in sklep II Cp 1782/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženčeva uporaba skupnih delov stavbe (atrija in niše na hodniku) brez soglasja ostalih solastnikov je bila kvalificirana kot protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
VSL sodba II Cp 1395/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za opustitev gradnje jezu je bil zavrnjen, ker je gradnja temeljila na upravnem dovoljenju in torej ni bila protipravna.
VSRS sodba II Ips 180/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba okna kot izložbenega prostora s strani tretje osebe ne pomeni odvzema stvari v pravnem smislu, temveč vznemirjanje lastninske pravice, zato je negatorna tožba ustrezno pravno sredstvo.
VSL sodba II Cp 528/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kategorizacija javne ceste na zasebnem zemljišču brez predhodnega razlastitvenega postopka ali sklenjene pogodbe predstavlja protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
VSM sklep I Cp 27/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila negatorna tožba uporabljena za varstvo lastninske pravice na zemljiščih, na katerih poteka komunalna infrastruktura, pri čemer je sodišče presojalo dopustnost odpovedi uporabe te infrastrukture.
VSRS sklep II DoR 63/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da predhodna sklenitev sodne poravnave, ki je zgolj začasno zamrznila stanje glede uporabe nepremičnine, tožnici ni preprečila vložitve negatorne tožbe po tem, ko se je izkazalo, da ravnanja tožencev niso bila legalizirana.
VSL sodba II Cp 498/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve o zavrnitvi zahtevka za prenehanje uporabe poti za potrebe vzdrževanja žive meje, saj ni navedlo pravne podlage, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
VSL sklep I Cp 128/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker toženka po odsvojitvi svoje nepremičnine med postopkom ni več imela možnosti dostopa do spornega zemljišča tožnice in ga ni več uporabljala.
VSL sodba I Cp 3416/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik, ki v času posega ni bil solastnik, temveč zgolj uporabnik, ni aktivno legitimiran za vložitev negatorne tožbe zaradi kršitve solastninskih upravičenj.
VSRS sklep II Ips 270/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri negatorni tožbi vezano na predhodno pravnomočno rešeno vprašanje lastništva spornega zemljišča med istima strankama.
VSRS sodba in sklep II Ips 9/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni bil utemeljen, ker hlodi ob zaključku glavne obravnave na nepremičnini niso več obstajali.
VSL sodba II Cp 2706/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da gradnja do zidu sosednje nepremičnine in onemogočanje odpiranja polken ne predstavljata imisij, temveč ju je treba presojati v okviru splošnega varstva lastninske pravice po 99. členu SPZ.
VSRS sodba in sklep II Ips 313/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila tožba za odstranitev asfalta in bankin ter vzpostavitev prejšnjega stanja utemeljena, ker država ni izkazala pravne podlage za poseg v lastninsko pravico.
VSRS sodba II Ips 212/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen URS · 69. člen ZJC · 85. člen ZJC-B · 19. člen ZUreP-1 · 100. člen ZUreP-1 · 101. člen ZUreP-1 · 102. člen ZUreP-1 · 103. člen ZUreP-1 · 104. člen ZUreP-1 · 105. člen ZUreP-1 · 106. člen ZUreP-1 · 107. člen ZUreP-1 · 108. člen ZUreP-1 · 109. člen ZUreP-1 · 110. člen ZUreP-1 · 111. člen ZUreP-1 · 112. člen ZUreP-1 · 113. člen ZUreP-1 · 114. člen ZUreP-1 · 92. člen ZUreP-1 · 93. člen ZUreP-1 · 94. člen ZUreP-1 · 95. člen ZUreP-1 · 96. člen ZUreP-1 · 97. člen ZUreP-1 · 98. člen ZUreP-1 · 99. člen -
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bilo treba pri presoji vznemirjanja lastninske pravice na nepremičnini upoštevati merilo krajevno običajnih razmer.
VSL sodba II Cp 1768/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je izpostavilo, da zahtevki za vrnitev stvari (vindikacija) in za prenehanje vznemirjanja (negatorna tožba) niso istovetni z mejnim sporom ali postopkom za ureditev meje.
VSC sodba in sklep Cp 363/2014 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je poskus prodaje premičnin, ki so v lasti tretje osebe, s strani stečajnega dolžnika opredeljen kot protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
VSL sklep I Cpg 906/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za varstvo po 99. členu SPZ ni potreben dokaz o preseganju krajevnih običajnih razmer ali nastanku znatnejše škode.
VSL sodba I Cp 1123/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izročitev dela nepremičnine, ker ta ni bil individualiziran kot samostojna stvar v pravnem prometu.
VSL sodba I Cp 403/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri negatorni tožbi vezano na pravnomočno sodno poravnavo o meji, zato ponovno odločanje o meji v okviru nasprotne tožbe ni dopustno zaradi učinka pravnomočnosti (res iudicata).
Sklep II DoR 387/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti poseg v lastninsko pravico za utemeljenost negatornega zahtevka dovolj intenziven, da dosega stopnjo vznemirjenosti po objektivnih standardih.
VSL sodba II Cp 2369/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je poudarilo, da negatorna tožba ni dopustna, če toženec nepremičnino v celoti zaseda, saj bi v takem primeru moral lastnik vložiti vindikacijsko tožbo.
Sklep II DoR 337/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da obstaja nevarnost nadaljnjega vznemirjanja zaradi nenadzorovanega gibanja psov tožene stranke na zemljišču tožnika, kar utemeljuje zahtevek za opustitev takšnega ravnanja.
VSC sodba Cp 599/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj pasivna vednost lastnika o prehodu tretjih oseb preko hodnika in stopnišča ne ustvari pravnega naslova za uporabo nepremičnine.
VSL sodba I Cpg 1250/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali odtekanje meteorne vode s strehe in obstoj balkona nad tujo nepremičnino predstavljata protipravno oviro za izvrševanje lastninske pravice.
VSL sodba I Cp 1854/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za opustitev vznemirjanja, ker je ugotovilo, da je za sporni poseg (postavitev kanalizacijskih cevi in uporabo zemljišča) obstajala veljavna pravna podlaga.
VSL sodba II Cp 3029/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru tožencu prepovedalo posege v lastninsko pravico na nepremičnini, vključno z obdelovanjem in prehodi, ter mu naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja.
VSL sodba I Cp 20/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je tožena stranka dokazala obstoj predhodnega dogovora solastnikov o uporabi prostorov, kar je izključilo protipravnost vznemirjanja.
VSL sodba in sklep I Cp 2870/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nanos manjše količine peska na nepremičnino brez pojasnila o motnji ter dejstvo, da je dostop do nepremičnine možen po drugi poti, ne predstavljata protipravnega vznemirjanja lastninske pravice.
VSL sodba II Cp 208/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri negatorni tožbi ni nujno sosporništvo na strani toženca, če vznemirjanje izvira iz konkretnega ravnanja posameznega solastnika in ne iz same lastnosti nepremičnine.
VSL sklep I Cp 3323/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik z zahtevkom za odstranitev ceste ni uspel, ker je bila cesta zgrajena za potrebe javnega prometa, za kar je zakonodajalec predvidel posebno ureditev razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v javno korist.
VSK sodba Cp 24/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da lastnik trgovine ni pasivno legitimiran za negatorno tožbo zaradi parkiranja kupcev ali zaposlenih na sosednjem zemljišču, če nima od njihovega ravnanja neposredne koristi in ga ne odobrava kot svojega.
Sodba II Ips 894/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji protipravnosti vznemirjanja s strani kupca nepremičnine treba upoštevati, ali so na pridobitelja že prešla stvarnopravna upravičenja na podlagi sklenjenega zavezovalnega pravnega posla, čeprav vpis v zemljiško knjigo še ni bil opravljen.
VSL sklep I Cp 2510/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odstranitev vrat, ker so ta ostala odklenjena in zato tožnici niso preprečevala izvrševanja njene solastninske pravice.
VSL sodba I Cp 846/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni upravičen do varstva, ker je nepremičnino kupil v stanju, ko je po njej že potekal vodotok, vznemirjanje pa je bilo posledica naravnega premika vode in ne ravnanja toženke.
VSL sodba II Cp 1804/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za identifikacijo nepremičnine v sodnem postopku odločilna parcelna številka in katastrska občina, ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov pa na identifikacijsko moč teh podatkov ne vpliva.
VSL sodba II Cp 2421/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da mora biti predmet presoje vprašanje, ali je toženka s samovoljno prestavitvijo trase ceste na tožničino zemljišče dejansko protipravno vznemirjala njeno lastninsko pravico.
VSL sklep II Cp 1082/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
V konkretnem primeru je sodišče presojalo dopustnost posegov v obliki postavitve zimskega vrta in klima naprav ter vpliv hrupa in smradu kot možnih imisij na lastninsko pravico tožnika.
Sodba II Ips 180/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za vznemirjanje lastninske pravice s parkiranjem vozil in postavljanjem premičnih predmetov, ki so onemogočali uvoz oziroma izvoz s parkirišča.
Sodba II Ips 173/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali vodovodna napeljava na tuji nepremičnini predstavlja vznemirjanje lastninske pravice ali pa ima podlago v stvarni služnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 302/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastniki večstanovanjske stavbe ohranijo aktivno legitimacijo za varstvo skupnih delov stavbe pred protipravno uporabo s strani tretjih oseb, tudi če v stavbi še ni vzpostavljena etažna lastnina.
VSL sodba I Cp 288/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da solastnik, katerega solastninski delež ni materializiran in ki nepremičnine nima v posesti oziroma je ne uživa, nima aktivne legitimacije za vložitev negatorne tožbe.
VSL sodba II Cp 2057/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dedni dogovori med strankami ne morejo omejiti zakonskih upravičenj solastnikov do dostopa do skupnih prostorov in merilnih mest, saj takšno omejevanje predstavlja nedopustno vznemirjanje lastninske pravice.
VSL sodba in sklep I Cp 3608/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi negatorne tožbe, ker je toženec tožniku dejansko odvzel posest garaže in ga v celoti izključil iz njene uporabe.
VSK sodba Cp 331/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Izključna raba dela skupne strehe večstanovanjske stavbe s strani enega etažnega lastnika brez soglasja ostalih predstavlja protipravno vznemirjanje solastninske pravice.
Sodba II Ips 872/2009 — Vrhovno sodišče
-
Pasivna legitimacija toženke je bila utemeljena z njenim dejanskim ravnanjem, saj je kot kontaktna oseba nadzorovala dostop do skupnih prostorov, hranila ključe in upravljala s ključavnicami, s čimer je neposredno vznemirjala tožnico pri izvrševanju njene solastninske pravice.
VSL sodba I Cp 619/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da časovna komponenta vznemirjanja (trajnost) ni samostojen pogoj, temveč element za presojo verjetnosti ponovitve vznemirjanja, ki ga mora tožnik v primeru enkratnega preteklega posega posebej zatrjevati in dokazati.
Sodba II Ips 343/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista uspela z zahtevkom za izročitev ključev terase, ker nista izkazala pravice do uporabe skupnega dela za namen, ki ni skladen z njegovo naravo.
VSL sodba I Cp 231/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila negatorna tožba uporabljena za zahtevo po odstranitvi objekta, zgrajenega brez pravne podlage na tuji nepremičnini.
VSL sodba I Cp 1408/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnika za uspeh z negatorno tožbo zaradi emisij (elektromagnetnega sevanja) ne moreta zgolj zatrjevati vznemirjanja, temveč morata dokazati prekomernost vplivov, kar zahteva izvedbo dokaza z izvedencem.
Sklep II Ips 411/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri odločanju o imisijskem varstvu upravna dovoljenja in predpisi o gradnji niso relevantni, saj varujejo javno korist, medtem ko mora biti v pravdi izkazana prizadetost lastne koristi.
Sodba II Ips 451/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da varstva lastninske pravice z negatorno tožbo ni mogoče enačiti z varstvom posesti, zato zanj ne veljajo roki za vložitev posestne tožbe.
VSL sodba II Cp 4289/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je z negatorno tožbo zahteval odstranitev stopnic, ki so bile postavljene brez soglasja in so vznemirjale izvrševanje njegove solastninske pravice na stanovanju.
Sklep II DoR 389/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik s posegom (postavitvijo ograje) predhodno soglašal, zato vznemirjanje ni bilo protipravno.
VSL sodba I Cp 3678/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji vznemirjanja interpretiralo vsebino sporne prodajne pogodbe in ugotovilo, da je bila na nepremičnini prenesena le pravica rabe, ne pa lastninska pravica na zemljišču.
Sodba in sklep II Ips 285/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik kot solastnik ni mogel uspešno uveljavljati negatornega zahtevka za odstranitev stopnic, ker je sam predhodno soglašal z njihovo postavitvijo, preden je postal solastnik nepremičnine.
VSL sodba II Cp 1515/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za vznemirjanje lastninske pravice z namestitvijo podzemnega kablovoda na tuji nepremičnini.
VSM sodba in sklep I Cp 879/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka kot najemnica nepremičnine nima aktivne legitimacije za negatorno tožbo, saj ima status nekvalificirane posestnice.
VSL sodba II Cp 1733/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je z negatorno tožbo uspešno zahtevala odstranitev garaže, prizidka in drugih predmetov, ki so posegali v njeno lastninsko pravico na parceli.
VSL sodba II Cp 1726/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče obravnava vprašanje, ali je za varstvo po 99. členu SPZ nujna trajnost vznemirjanja ali pa zadošča enkratno dejanje.
Sklep II DoR 220/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vsako poseganje v lastninsko pravico soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo, temveč mora poseg preseči tolerančni prag.
VSL sklep I Cp 898/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo odstranitev nasutega peska in betona ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje zaradi protipravnega posega v lastninsko pravico.
VSL sodba II Cp 4452/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo o neobstoju služnosti, če lahko isti cilj (varstvo lastnine) doseže z negatorno tožbo, kjer je dokazno breme za obstoj služnosti na strani toženca.
VSL sodba in sklep I Cp 3594/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za protipravno vznemirjanje lastninske pravice zaradi rekonstrukcije javne poti, ki je povzročila nastanek jarka in posledično onemogočila dostop do nepremičnine tožnikov.
VSL sklep I Cp 4550/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da hoja in vožnja po tuji nepremičnini predstavljata vznemirjanje lastninske pravice, tudi če lastnik lahko nepremičnino še vedno uporablja.
VSL sodba II Cp 2953/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožencu naložilo odstranitev gradbenega materiala in vzpostavitev prejšnjega stanja na podlagi varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice.
VSL sodba I Cp 3393/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je naložilo opustitev poseganja v lastninsko pravico, vključno z hojo, vožnjo in obračanjem vozil preko dvorišča, saj ni bila izkazana pravna podlaga za takšno uporabo.
VSL sodba I Cp 3357/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je vznemirjanje lastninske pravice predstavljalo zaklepanje prostorov (kleti in drvarnice), kar je tožnici onemogočilo polno izvrševanje lastninske pravice, čeprav ni izgubila posesti nad celotno nepremičnino.
VSL sodba I Cp 740/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo primer, kjer je tožnik zahteval prenehanje rušenja objekta, ki ga je imel v posesti kot domnevni lastnik.
VSL sklep I Cp 3168/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je z negatorno tožbo zahtevala odstranitev vrat in ovir na stopnišču, ki so ji onemogočale dostop do njenega dela podstrešja.
VSL sklep I Cp 2118/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo del zahtevka za odstranitev 'drugih stvari', ker tožnika nista konkretizirala, katere stvari naj bi to bile, zaradi česar je bil zahtevek v tem delu nedoločen in nesklepčen.
VSL sodba I Cp 2308/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja protipravnost posega v solastninsko pravico na skupnih delih večstanovanjske stavbe, pri čemer se odpira vprašanje vpliva načela sorazmernosti in pravne kvalifikacije gradnje na tujem svetu.
Sklep II Dor 24/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pridobljeno gradbeno dovoljenje investitorja ne odvezuje obveznosti pridobitve civilnopravnega naslova za poseg v tujo lastnino, zato tožnikom zoper investitorja pripada varstvo po 99. členu SPZ.
VSK sklep Cp 356/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker brez ugotovitve meje v naravi ni mogoče presoditi utemeljenosti zahtevka za prepoved vznemirjanja lastninske pravice.
VSL sodba II Cp 327/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je s tožbenim predlogom zahtevala odstranitev ograje in gradbenega objekta ter opustitev poseganja v lastninsko pravico na nepremičninah.
VSL sodba in sklep I Cp 873/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko tudi domnevni lastnik z negatorno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja služnostne pravice, če s tem varuje svojo lastninsko pravico pred protipravnim vznemirjanjem.
VSL sodba II Cp 1972/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo tožencu opustitev vožnje po tuji nepremičnini in vzpostavitev stanja, ki omogoča dostop do njegovih parcel po ustrezni trasi.
VSL sodba in sklep I Cp 1443/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru dvojne prodaje nepremičnine slaboverni kupec, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo, ne more uspešno uveljavljati negatorne tožbe proti dobrovernemu posestniku, ki je nepremičnino pridobil prej.
VSK sklep Cp 1142/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da lahko solastnik samostojno uveljavlja varstvo lastninske pravice zoper posege tretjih na skupni stvari.
VSL sodba II Cp 193/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da lastnik nepremičnine ne uporablja, ne izključuje možnosti vznemirjanja lastninske pravice s strani tretjega.
VSL sodba II Cp 4474/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela z zahtevkom na opustitev posegov, ker ni dokazala, da bi toženka stanovanje uporabljala izven meja svoje vpisane služnostne pravice.
VSL sodba II Cp 3075/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da oviranje dostopa do nepremičnine zaradi postavitve ograje ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice, temveč poseg v izvrševanje služnosti.
VSL sklep II Cp 621/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker predhodno ni bil zaključen postopek ureditve meje, ki bi lahko vplival na utemeljenost negatornega zahtevka.
VSK sklep Cp 1214/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je tožnica z negatorno tožbo zahtevala opustitev lova in polaganja vab za divjad na njenih zemljiščih, pri čemer je sodišče presojalo trditveno breme glede protipravnosti posegov v lastninsko pravico.
VSC sodba Cp 672/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da zahtevek za odstranitev "vseh stvari, ki so last toženke" in prepoved "vsakršnega poseganja" ni dovolj določen za izvršbo.
VSL sklep I Cp 3679/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je toženka neuspešno uveljavljala solastninsko pravico na funkcionalnem zemljišču kot podlago za vožnjo po tuji parceli, saj ni dokazala, da sporna parcela predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi, katere lastnica je postala.
Sodba II Ips 612/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da odstranitev objekta ni sorazmeren ukrep za odpravo zmanjšane osvetljenosti, če obstajajo druge tehnične rešitve.
Sklep II Ips 272/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da namestitev napisov na fasadi in kipa v atriju stavbe ne predstavlja nedopustnega vznemirjanja lastninske pravice, saj ne gre za dejansko oviro pri izvrševanju lastninske pravice, ki bi jo solastnik moral trpeti.
Sodba II Ips 300/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnika z negatorno tožbo ne moreta zahtevati spremembe dosedanje razdelitve skupnih prostorov (podstrešja) v večstanovanjski hiši, kjer etažna lastnina še ni vzpostavljena.
Sodba II Ips 311/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri negatorni tožbi niso nujni sosporniki vsi solastniki objekta, iz katerega izvira vznemirjanje, temveč le tisti, ki je poseg v lastnino dejansko izvedel.
VSK sodba in sklep I Cp 1283/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme za dokazovanje vznemirjanja lastninske pravice s premikanjem stvari izven trase služnostne poti na tožeči stranki, sodišče pa mora pred odločitvijo natančno ugotoviti potek in meje obstoječe služnostne poti.
VSK sklep I Cp 99/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je toženčevo ravnanje (hoja in vožnja preko parcele) protipravno, pri čemer je ugotovilo obstoj služnostne pravice, kar je izključilo neutemeljenost vznemirjanja.
VSC sodba Cp 776/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da nasutje zemljišča in postavitev kovinske garaže predstavljata protipravno vznemirjanje lastninske pravice, ki zahteva vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
VSK sodba I Cp 61/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da se pasivna legitimacija razširi na tiste, ki vznemirjanje naročijo ali ga odobravajo in imajo od njega korist, kar presega zgolj neposrednega povzročitelja vznemirjanja.
VSK sklep in sodba I Cp 502/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za prepoved vznemirjanja v prihodnosti, ker je bil zavrnjen zahtevek za odstranitev objekta (železne konstrukcije), ki naj bi predstavljal poseg v lastninsko pravico.
Sodba II Ips 525/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi gre za zahtevo po odstranitvi balkona, ki je bil zgrajen čez mejo nepremičnine in posega v tujo lastnino brez dovoljenja lastnika.
VSL sklep II Cp 913/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V pravdnem postopku za varstvo lastninske pravice se meja med parcelami ne ureja konstitutivno, temveč se jo ugotavlja le kot predhodno vprašanje za identifikacijo spornih delov zemljišč, pomembnih za presojo tožbenega zahtevka.
VSL sodba in sklep II Cp 1212/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 99. člen -
Sodišče je presodilo, da hoja, vožnja, parkiranje in odlaganje materiala na tujo nepremičnino ne pomenijo odvzema posesti, temveč zgolj vznemirjanje lastninske pravice, kar upravičuje negatorni zahtevek in ne vindikacijskega.
VSK sodba I Cp 662/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da tožba za varstvo lastninske pravice ni ustrezno pravno sredstvo, če toženčevo ravnanje dejansko posega v izvrševanje služnostne pravice na tuji nepremičnini.
Sodba II Ips 599/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožencem prepovedalo hojo, vožnjo, parkiranje in odlaganje smeti na parceli tožnikov, saj so bila ta dejanja ocenjena kot protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
Sodba II Ips 429/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bil tožbeni zahtevek za odstranitev gradbenega materiala in prepoved bodočih posegov na nepremičnini ocenjen kot sklepčen, saj so tožnice zatrjevale lastništvo in protipravno vznemirjanje s strani toženke.
VSL sklep I Cp 1084/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poseg v zračni prostor nad tujo parcelo predstavlja vznemirjanje lastninske pravice, pri čemer za zahtevek za odstranitev objekta ni potrebna izkazana škoda.
VSK sodba I Cp 794/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da odvodnjavanje meteornih voda neposredno na sosednje zemljišče predstavlja nedopustno direktno imisijo, zahtevek za prepoved bodoče gradnje pa na podlagi negatorne tožbe ni utemeljen, ker gre za bodoče negotovo ravnanje.
VSL sodba I Cp 15/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da toženka ni uspela dokazati vsebine in trajanja najemnega razmerja za zemljišče, na katerem je stala njena premičnina, zato je bil zahtevek za odstranitev kioska utemeljen.
Sodba II Ips 421/2002 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je neutemeljeno posegala v lastninsko pravico tožnika z obdelovanjem vrta, pobiranjem sadja in uporabo gospodarskega poslopja na parcelah, katerih izključni lastnik je tožnik.
Sodba II Ips 255/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je toženec uspešno dokazal obstoj soglasja solastnika za izvedene posege v nepremičnino, kar je izključilo protipravnost vznemirjanja.
VSL sodba in sklep I Cp 1046/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravljalec ceste ni pasivno legitimiran v negatorni tožbi, če ni sam povzročil nedopustnih imisij (odvajanja odplak) in če zanj ni podana vzročna zveza med položajem upravljalca in vznemirjanjem lastnika.
VSL sklep I Cp 1538/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na javni interes ne opravičuje posega v lastninsko pravico, če za takšen poseg manjka konkretna pravna podlaga, kot je npr. vodnogospodarsko dovoljenje.
VSL sodba II Cp 1815/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravna soglasja za postavitev kioska ne nadomeščajo civilnopravnega naslova za uporabo zasebnega zemljišča, zato mora uporabnik kiosk odstraniti.
VSL sodba I Cp 1449/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka nima pravice do voženj po zemljišču tožnikov, saj kljub rudarski dejavnosti še ni pridobila ustrezne pravice na nepremičnini v skladu z določbami Zakona o rudarstvu.
VSL sodba I Cp 2134/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevek za prenehanje vznemirjanja je bil zavrnjen, ker tožnik ni dokazal lastninske pravice na sporni parceli.
Sodba in sklep II Ips 452/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri ugotavljanju lastništva v negatorni pravdi treba dosledno upoštevati mejo, kot je bila pravnomočno določena v nepravdnem postopku.
Sodba II Ips 568/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za prepoved hoje in vožnje s traktorjem po nepremičninah, ker tožnika nista uspela dokazati neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice.
Sodba II Ips 329/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da železniški promet in z njim povezani premiki kompozicij na podlagi oblastnega dovoljenja predstavljajo dovoljeno imisijo, zato zahtevku za opustitev dejavnosti ni bilo mogoče ugoditi.
Sodba II Ips 213/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj dogovora o uporabi nepremičnine s pravnim prednikom tožnika ne zadošča za utemeljen ugovor zoper negatorno tožbo, če ni izkazan učinek tega dogovora proti novemu lastniku.
VSK sklep Cp 1459/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da prekinitev pravdnega postopka zaradi mejnega spora ni utemeljena, če so mejna znamenja na terenu vidna in če med strankama ni dejanskega spora o poteku meje.
VSL sklep I Cp 415/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da identifikacija nepremičnine pri negotorni tožbi ne more biti prepuščena laični oceni, temveč mora biti dokazana s strokovno pomočjo izvedenca.
VSL sklep I Cp 2143/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati dejanskega vznemirjanja lastninske pravice na spornem zemljišču.
VSL sodba I Cp 346/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni uspela z negatorno tožbo, ker je s posegom (izgradnjo vodovoda na svoji nepremičnini) predhodno soglašala, zaradi česar vznemirjanje ni bilo mogoče šteti za neutemeljeno.
Sodba II Ips 472/97 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za zahtevo po prenehanju odlaganja stvari in premikanja predmetov na zemljišču, pri čemer je bila sporna meja med parcelama.
Sodba II Ips 312/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se negatorna tožba za odstranitev korenin dreves lahko uspešno uveljavlja le ob izkazanem aktivnem ravnanju soseda (npr. nova zasaditev) in nastanku znatnejše škode.
VSK sodba Cp 335/98 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo dopustnost sečnje dreves v solastnem gozdu brez soglasja ostalih solastnikov.
VSC sodba Cp 267/98 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da se z negatorno tožbo tožencu ne nalaga sprememba ali opustitev celotne dejavnosti, temveč zgolj opustitev tistih ravnanj, ki povzročajo prekomerne imisije (hrup), ne glede na obstoj upravnih dovoljenj za opravljanje dejavnosti.
Sodba II Ips 320/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lastnik za zahtevo po odstranitvi objekta (v konkretnem primeru ograje in gnojišča) s svojega zemljišča ne potrebuje posebne utemeljitve škode, temveč zadošča že dejstvo lastništva.
Sodba II Ips 273/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugodilo zahtevku za odstranitev ograje, ker je bilo ugotovljeno, da je bila postavljena na parceli tožnikov izven meje, ki je bila predhodno pravnomočno določena.
VSL sodba I Cp 546/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za vznemirjanje lastninske pravice s strani solastnika, ki je z zaprtjem ventilov na vodovodni napeljavi onemogočil dotok vode v stanovanje drugega solastnika.
Sodba in sklep II Ips 185/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko domnevni lastnik (publicijanski lastnik) s tožbo varuje svojo posest in pravico pred vznemirjanjem, tudi če popolno lastninsko stanje še ni v celoti dokazano ali vknjiženo.
Sklep II Ips 283/95 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je z negatorno tožbo zahteval odstranitev objekta, ki je bil zgrajen brez ustreznega dovoljenja in je posegel v njegovo pravico do sonca, svetlobe in zračnosti.
Sodba II Ips 444/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo institut negatorne tožbe v primeru posega v solastniško stanovanje, kjer je bila uporaba med solastniki predhodno določena z oporoko.
Sodba in sklep II Ips 610/94 — Vrhovno sodišče
-
Postavitev vrat na dvorišču, ki ne preprečujejo dostopa do nepremičnine, ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice, če je dostop ostal neoviran.
Sodba II Ips 178/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnici sta z negatorno tožbo zahtevali odstranitev skladovnic desk, ki so jima onemogočale normalno uporabo stanovanjskih prostorov zaradi odvzema svetlobe.
Sodba II Ips 883/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nudenje pomoči in oskrbe upravičencu do služnosti stanovanja v okviru dogovorjenega obsega ne predstavlja nedovoljenega vznemirjanja lastninske pravice.
Sodba II Ips 865/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da poseg v sosedov zračni prostor z gradnjo strehe brez služnostne pravice predstavlja vznemirjanje lastnine in ne gradnjo na tujem zemljišču.
Sodba II Ips 674/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik v primeru imisij ne more narekovati točno določenega načina sanacije nepremičnine, če obstaja več tehničnih možnosti za odpravo vznemirjanja.
Sklep II Ips 642/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo zahtevo za preprečitev odtekanja vode z nepremičnine, pri čemer je poudarilo procesno zahtevo po določnosti zahtevka za izvršljivost sodbe.
VSL sklep II Cp 1693/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za poseg v obliki izkopa jarkov na tuji parceli brez soglasja lastnice.
Sodba II Ips 459/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožba zavrnjena, ker tožnica ni uspela dokazati lastninske pravice na parceli, na kateri je zahtevala prepoved sečnje dreves.
VSL sodba II Cp 1407/93 — Višje sodišče v Ljubljani