odmera odškodnine po prostem preudarku
Sentenca
Sodišče lahko odmeri višino odškodnine po prostem preudarku, kadar je pravica do odškodnine izkazana, vendar se točnega zneska škode ne da ugotoviti ali bi bila ugotovitev povezana z nesorazmernimi težavami (216. člen ZPP). Pogoj za takšno odločanje je zadostna trditvena podlaga strank, ki sodišču omogoča oceno obsega škode na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin primera. Uporaba prostega preudarka je izjema, ki zahteva, da sodišče v obrazložitvi jasno navede razloge, zakaj natančna ugotovitev višine škode ni bila mogoča.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o avtorski pravici (ZAP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa upoštevalo specifično osebno stanje tožnice (duševna manjrazvitost in psihoza), ki je povečalo intenzivnost njenih duševnih bolečin.
VSL Sodba in sklep II Cp 1262/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali so tožnice navedle dovolj dejstev za utemeljitev škode zaradi manjvrednosti nepremičnin ter uničenih premičnin, da bi bila mogoča odmera odškodnine.
VSM Sklep I Cpg 47/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da prosti preudarek ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev o izgubljenem dobičku, če tožnik ni izkazal, da bi dohodke v normalnem teku stvari dejansko ustvaril.
VSL Sodba II Cp 1370/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabo prostega preudarka štelo za utemeljeno, ker je bilo za nazaj nemogoče natančno ugotoviti zaslužek iz občasnega dela na črno v času, ko je bil tožnik zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v negotovem pravnem položaju.
VSRS Sodba II Ips 40/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo prosti preudarek, ker je bila okvarjena stvar (vozilo) prodana pred izvedbo dokaza z izvedencem, kar je onemogočilo natančno ugotovitev vzroka škode.
VSL Sodba I Cpg 572/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, ki jo nudijo družinski člani, je dejanske narave in se ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer je dopustna uporaba prostega preudarka.
VSL Sodba II Cp 223/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče uporabilo prosti preudarek zaradi nemožnosti jasne razmejitve škode, ki so jo utrpeli posamezni oškodovanci zaradi ponavljajočih se groženj toženca.
VSL Sodba I Cp 1030/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo prosti preudarek pri oceni škode na starem pohištvu, ker bi bila natančna cenitev zaradi nizke vrednosti pohištva stroškovno nesorazmerna.
VSL sodba I Cp 3192/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče pojasnilo, da se orientacijski kriteriji hrvaškega vrhovnega sodišča za odmero odškodnine ne smejo uporabljati z matematičnim faktorjem, temveč kot okvir za prosto presojo.
Sodba in sklep II Ips 298/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo prosti preudarek pri odmeri gmotne škode zaradi izpada dohodka tožnika, ki je opravljal priložnostna dela in pogosto menjal zaposlitve, zaradi česar natančnega zneska prikrajšanja ni bilo mogoče izračunati.
VSL sodba I Cp 322/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo prosti preudarek pri odmeri gmotne škode zaradi izgubljenega zaslužka iz obdobja 1951-1954, kjer bi nominalistični pristop zaradi inflacije in denominacij onemogočil pravično povrnitev škode.
Sodba II Ips 172/93 — Vrhovno sodišče