odškodninska odgovornost šole
Sentenca
Šola nosi odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo utrpi učenec med poukom, če ni zagotovila ustreznega nadzora ali če je učitelj pri izvajanju šolskih aktivnosti ravnal v nasprotju s pravili stroke (170., 172. člen ZOR). Kadar učitelj izbere primerno igro, poda jasna navodila in izvaja nadzor, šoli ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, četudi pri igri nastane poškodba, ki je posledica inherentnih tveganj športne dejavnosti, ki jih ni mogoče povsem izključiti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da učiteljica ni zagotovila varnosti, ker je pri hitrostni vaji teka otrok proti steni določila prekratko varnostno razdaljo za ustavljanje, ne da bi steno ustrezno zavarovala.
VSM sklep I Cp 1117/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da občasen tek učencev po hodniku med rekreativnim odmorom ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki bi ga moral dežurni učitelj preprečiti, če ni bilo zaznati nadpovprečnega divjanja ali prerivanja.
VSRS sodba II Ips 356/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je ugotovilo 50-odstotno odgovornost šole, ker je do poškodbe dijaka prišlo zaradi odsotnosti profesorja med uro športne vzgoje, kar je dijakom omogočilo uporabo nevarnega pripomočka (odskočne deske) v nasprotju z navodili.
Sodba II Ips 238/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da je obveznost šole za nadzor prenehala, ko je učenec samovoljno zapustil šolo, s čimer je bila prekinjena vzročna zveza med ravnanjem šole in nastalo škodo.
Sodba II Ips 485/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odgovornost šole obstaja, ker dežurna učiteljica med odmorom ni bila prisotna na območju, ki ga je bila dolžna nadzorovati, s čimer je bila opuščena dolžnost aktivnega nadzora.
Sodba II Ips 484/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vstopanje otrok skozi steklena šolska vrata predstavlja običajno opravilo, pri katerem se je škodi mogoče izogniti z običajno pazljivostjo, zato stalno nadzorstvo po koncu pouka ni bilo potrebno.
VSL sodba II Cp 3832/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bilo opozorilo učiteljice ob zaznavi nerodnega doskoka učenca ustrezno sredstvo nadzorstva, saj je bila učenka sposobna razumeti opozorilo pri igri na znanem in nenevarnem igralu.
Sodba II Ips 594/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da šola ni odgovorna za poškodbo učiteljice na smučišču, saj ureditev smučišča ne spada med okoliščine, na katere bi šola lahko vplivala.
Sodba II Ips 818/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je šola izpolnila dolžno skrbnost, ker je na predhodne besedne konflikte med učencema reagirala z dolgotrajno pedagoško obravnavo in preventivnimi pogovori v razredu.
VSC sodba Cp 388/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je šola odgovorna za poškodbo učenca 2. razreda, ker med rekreativnim odmorom ni zagotovila ustreznega nadzorstva, kar je učencem omogočilo izvajanje nevarnih gibalnih elementov na spolzki podlagi.
VSC sodba Cp 282/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo načelo dispozitivnosti, ker je brez trditvene in dokazne podlage tožene stranke samo izvajalo dokaze o skrbnosti nadzorstva nad učenci.
VSC sklep Cp 468/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je odgovornost šole za poškodbo učenca pri telovadni vzgoji primarno krivdna, saj izvedba vaje v skladu s predpisi ne vzpostavlja domneve vzročnosti za nevarno dejavnost.
Sklep II ips 519/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da učitelj ni ravnal malomarno, ker je izbral standardno igro za ogrevanje, podal navodila in izvajal nadzor, s čimer je bila izključena odgovornost šole za poškodbo učenca pri uri telesne vzgoje.
VSC sodba Cp 967/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da so bili delavci šole dolžni zagotoviti varno smučišče brez ovir, kot so krtine, ali pa opustiti izvedbo športnega dne, če varnostnih pogojev ni bilo mogoče zagotoviti.
Sodba II Ips 434/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker niso bili v zadostni meri ugotovljeni dejanski vzroki padca (stanje atletske steze) in ni bila opravljena celovita presoja pedagoških standardov ter morebitne soprispevnosti tožnice zaradi nepazljivosti.
VSC sklep Cp 517/95 — Višje sodišče v Celju