predlog za kazenski pregon
Sentenca
Predlog za kazenski pregon je osebno upravičenje oškodovanca, ki ga ta mora podati osebno pri pristojnem državnem organu (53. člen ZKP). Upravičenja za vložitev predloga ni mogoče prenesti na drug državni organ, zato pobuda oškodovanca drugemu organu (npr. izvršilnemu sodišču) za vložitev ovadbe ne nadomesti procesne zahteve po podaji predloga za pregon. Za veljavnost predloga mora biti izkazana jasna volja oškodovanca, da se storilec kazensko preganja, podana v predpisanem šestmesečnem subjektivnem roku (52. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da zaposleni v pravni osebi lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila, saj nima avtomatične procesne legitimacije.
VSL Sodba in sklep VII Kp 5061/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo predlog za pravočasen, ker je bil podan na glavni obravnavi v roku šestih mesecev od trenutka, ko je oškodovana pravna oseba prek vabila na narok izvedela za identiteto storilca.
VSRS Sodba I Ips 421/2020 — Vrhovno sodišče
-
Umik predloga za pregon s strani enega od več oškodovancev vpliva na obstoj kvalifikatornih okoliščin kaznivega dejanja, če je bila kvalifikacija vezana na število oškodovancev.
VSL Sodba VII Kp 48814/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno zavrglo obtožni predlog zgolj zaradi odsotnosti pisnega pooblastila v spisu, ne da bi predhodno razjasnilo, ali je bil predlog za pregon dejansko podan.
VSL Sklep VII Kp 32637/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je predlog za pregon pravočasen, če je oškodovanec dejanje naznanil dve uri po dogodku, četudi je določene podrobnosti o grožnjah navedel šele kasneje v postopku.
VSL Sklep VII Kp 41848/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno štelo, da je predlog za pregon veljaven, če ga je vložila socialna delavka zavoda brez pooblastila zakonitega zastopnika, vendar je bila kršitev odpravljena z naknadno podajo predloga s strani očeta kot zakonitega zastopnika.
VSK Sodba II Kp 19837/2016 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen KZ-1 · 122. člen, odstavek 1 KZ-1 · 296. člen KZ-1 · 296. člen, odstavek 1 KZ-1 · 296. člen, odstavek 2 URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 29. člen ZKP · 344. člen ZKP · 344. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 429. člen ZKP · 54. člen ZKP · 54. člen, odstavek 1 ZKP · 54. člen, odstavek 2 ZKP · 60. člen -
Sodišče je pojasnilo, da podaja premoženjskopravnega zahtevka ne izključuje oškodovančevega interesa za kazenski pregon, saj je namen procesnih pravic oškodovanca tudi vplivanje na uveljavljanje civilnega zahtevka v okviru kazenskega postopka.
VSL Sodba VII Kp 17296/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za veljavno podajo predloga za pregon zadostno že oškodovančevo naznanilo suma kaznivega dejanja in storilca policiji, tudi če je bilo podano ustno ali po telefonu, ne glede na kasnejše napačne pouke policistov o potrebi po formalni podaji predloga.
VSL Sklep VII Kp 48074/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da oškodovančev opis življenjskega primera v predlogu za pregon omogoča sodišču pravno kvalifikacijo dejanja kot grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ, tudi če oškodovanec ni izrecno navedel te pravne kvalifikacije.
VSC sodba II Kp 49605/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je predlog za pregon tatvine vseboval tudi predlog za pregon zatajitve, če opis dogodka v ovadbi vsebuje vse zakonske znake slednjega kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 227/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je predlog za pregon podal uporabnik vozila, ki mu ga je lastnik prepustil v uporabo, pri čemer je lastnik s takšnim ravnanjem soglašal oziroma mu ni nasprotoval.
Sodba I Ips 363/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri trajajočih kaznivih dejanjih prekluzivni rok za podajo predloga teče za vsako posamezno dejanje oziroma obdobje posebej, zato predlog ne zajema dejanj, storjenih več kot tri mesece pred njegovo vložitvijo.
VSM sodba in sklep I Kp 858/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v tem primeru oškodovankino telefonsko zaprosilo policiji za intervencijo opredelilo kot veljaven predlog za kazenski pregon, s čimer je bila izpolnjena procesna predpostavka za pregon.
Sodba I Ips 153/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali je predlog za pregon podal oškodovanec kot fizična oseba ali bi ga moralo podati podjetje, kar je ključno za presojo procesne legitimacije.
Sodba I Ips 361/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni zavezano k posebnemu opozarjanju oškodovanca na možnost umika predloga za kazenski pregon.
Sodba I Ips 141/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot čas storitve kaznivega dejanja zatajitve pravilno štelo dan, ko je obdolženec prevzel stvari in jih ni vrnil, ne glede na kasnejšo pisno prijavo oškodovanca.
VSC sodba Kp 4/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je štelo, da je predlog za pregon podan kljub izločitvi listine, ker je oškodovančev interes po pregonu ostal nespremenjen.
Sodba I Ips 80/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančeva pobuda izvršilnemu sodišču za vložitev kazenske ovadbe ne predstavlja veljavnega predloga za kazenski pregon, saj gre za neprenosljivo osebno pravico.
VSC sklep Kp 188/2001 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve na škodo državnega tožilstva ni potreben poseben predlog za pregon, saj ga tožilec s svojim ravnanjem v okviru funkcije dejansko poda sam sebi.
Sodba I Ips 207/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razlika v opisu grožnje med predlogom za pregon (grožnja z ubojem) in izpovedbo na obravnavi (grožnja z odsekanjem glave) ne pomeni procesne kršitve, saj je bil namen oškodovanke za pregon zaradi ogrožanja varnosti jasen.
Sodba I Ips 141/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti predlog za pregon enega oškodovanca ne zadošča za pregon dejanj, ki so bila storjena zoper druge osebe, ki same predloga niso podale.
VSC sodba in sklep Kp 303/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno zavrglo obtožni predlog, saj je spregledalo, da je oškodovanec interes za pregon izkazal že s prijetjem storilca in podajo izjave varnostniku, ki je bila zabeležena v uradnem zaznamku.
VSL sklep I Kp 1139/99 — Višje sodišče v Ljubljani