prekomerne imisije
Sentenca
Škodljivi okoljski vplivi (imisije), ki v določenem času in prostoru presegajo običajne meje, vzpostavljajo temelj odškodninske odgovornosti za nastalo nepremoženjsko škodo. Oškodovanec lahko zahteva odstranitev vira nevarnosti ali prenehanje dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje, če nastanka škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi (133. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba o mejnih vrednostih kazal…)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojo prekomernosti hrupa zaradi železniškega prometa opravilo s primerjavo meritev hrupa z mejnimi vrednostmi iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
VSRS sodba II Ips 105/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prometni hrup ob stanovanjski hiši ob javni cesti ne presega krajevno običajne meje, saj takšna obremenitev predstavlja pričakovano posledico lege nepremičnine.
VSL sodba II Cp 784/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv hrupa zaradi povečanega cestnega prometa na cesti G1-1 in ugotavljalo, ali ta presega običajne meje ter utemeljuje odškodninski zahtevek.
VSM sodba I Cp 619/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali hrup na javni cesti presega običajne meje in s tem predstavlja nedopustno imisijo, ki upravičuje odškodnino za duševne bolečine.
VSM sodba I Cp 813/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je hrup kot prekomerna imisija izviral iz prometne ureditve (namestitev 'žabjakov' na cestišču), kar je povečalo intenzivnost hrupa zaradi speljevanja in zaviranja vozil v bližini stanovanjske hiše.
Sodba II Ips 300/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da preseganje mejnih in kritičnih ravni hrupa v nočnem času pomeni prekomerno imisijo, ki utemeljuje odškodninski zahtevek.
VSM sodba I Cp 1470/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji prekomernosti hrupa zaradi tovornega prometa upoštevalo bližino križišča in časovno trajanje izpostavljenosti tožnikov v njihovi nepremičnini.
Sodba II Ips 336/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru so prekomerne imisije izvirale iz hrupa tovornega prometa v neposredni bližini stanovanjske hiše, dodatno povečanega zaradi bližnjega križišča in krožišča.
Sodba II Ips 301/2010 — Vrhovno sodišče
-
Ugotovitev, da prekomerni hrup zaradi prometa na javni cesti predstavlja vir nedopustnih imisij, ki posegajo v pravico do zdravega življenjskega okolja.
VSM sodba I Cp 789/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so imisije v urbanem okolju splošno znane, ne razbremeni tožnika dolžnosti dokazovanja njihove prekomernosti s pomočjo izvedenca.
VSL sodba II Cp 288/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da če frekvenca prometa ne presega mejnih vrednosti po uredbi o hrupu, tožnik ni dokazal obstoja prekomernih imisij, zato zahtevku za postavitev protihrupne ograje ni bilo mogoče ugoditi.
VSK sodba Cp 813/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji prekomernosti imisij upoštevalo neposredno bližino stanovanjske hiše do ceste, trajanje izpostavljenosti hrupu in izpušnim plinom ter osebne okoliščine tožnice, ki je zaradi starosti in načina življenja v obremenjenem okolju preživela večino časa.
VSM sodba I Cp 2989/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel dokazati, da bi bilo zamakanje v njegovi hiši posledica ravnanja tožencev, saj so bili ugotovljeni tudi drugi možni vzroki.
Sodba II Ips 397/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da upravno dovoljenje za opravljanje dejavnosti ne izključuje civilnopravne odgovornosti za prekomerne imisije, če te presegajo krajevno običajno mero.
Sodba II Ips 320/96 — Vrhovno sodišče