priposestvovanje stvarne služnosti
Sentenca
Za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem mora lastnik gospodujoče stvari dejansko in neovirano izvrševati vsebino služnosti skozi zakonsko določeno priposestvovalno dobo. Pogoj za uspešno priposestvovanje je, da lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti ni nasprotoval, pri čemer mora biti izvrševanje trajno, mirno in nepretrgano. Sodišče pri presoji upošteva, da je priposestvovalna doba za stvarno služnost 20 let (29., 54. in 55. člen ZTLR).
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (OPN LP 07)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
- Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da se obseg priposestvovane služnosti ne sme enačiti z nujno potrebo po dostopu do javne poti, saj se za slednjo uporablja institut nujne poti.
VSL Sklep I Cp 234/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da kasnejše spremembe v intenzivnosti uporabe poti ne vplivajo na že pridobljeno pravico v ožjem obsegu, če je bila ta predhodno priposestvovana.
VSL Sodba in sklep I Cp 1350/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba prehodne veže ni bila navzven zaznavna, saj lastnika za uporabo nista vedela, zato raziskovalna dolžnost ni bila podana.
VSL Sodba I Cp 691/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila služnost hoje in voženj priposestvovana le v obsegu, ki je bil zatrjevan in dokazan za potrebe gospodarjenja z gozdom, ne pa za širše potrebe gospodarjenja s travniki, saj slednje niso bile pravočasno zatrjevane.
VSL Sodba I Cp 1382/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo institut zlorabe zaupanja po tretjem odstavku 217. člena SPZ, ker se toženec na to dejstvo ni skliceval.
VSL Sklep II Cp 28/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo služnost hoje in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi, vključno s tovornimi, ob upoštevanju določenega obvestilnega roka za slednje.
VSL Sodba II Cp 1180/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 217. člen, odstavek 3 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 157. člen ZPP · 190. člen ZPP · 191. člen ZPP · 191. člen, odstavek 1 ZPP · 191. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 191. člen, odstavek 2 ZPP · 205. člen ZPP · 205. člen, odstavek 1 ZPP · 205. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 236.a člen ZPP · 236.a člen, odstavek 8 ZPP · 239. člen ZPP · 263. člen ZPP · 285. člen ZPP · 314. člen ZPP · 314. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da občasna vožnja z osebnim vozilom, ki ni bila zaznavna, ne more voditi do priposestvovanja služnosti vožnje, če je bila služnost v priposestvovalni dobi dejansko izvrševana le za specifične namene (košnja, spravilo lesa) z določenimi vozili.
VSL Sodba I Cp 1292/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da kupca nista ravnala v dobri veri, ker sta na podlagi ogleda nepremičnine in splošnih izkušenj morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja.
VSK Sodba I Cp 470/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba motornih vozil namesto prejšnjih načinov dostopa do domačije predstavlja dopustno prilagoditev izvrševanja služnosti tehničnemu napredku, ne da bi to zahtevalo novo priposestvovanje.
VSC Sodba Cp 29/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da je bila služnost priposestvovana le v dolžini 15 metrov, kolikor je bila pot dejansko uporabljana, in ne v celotni dolžini parcele (18,5 metra).
VSM Sodba in sklep I Cp 682/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo priposestvovanje, ker je ugotovilo, da je bila uporaba poti dovoljena na podlagi prekarija (dovoljenja lastnikov), kar izključuje dobroverno posest služnosti.
VSL Sodba I Cp 1446/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovalna doba ne more teči v času, ko sta bili gospodujoča in služeča nepremičnina v lasti iste osebe.
VSL Sodba I Cp 861/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti izrek sodbe o ugotovitvi služnosti poti jasen in določen glede trase ter širine poti, pri čemer ne sme vsebovati nasprotujočih si navedb o teh elementih.
VSM Sodba I Cp 649/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da vložitev odgovora na tožbo, v katerem lastnik služeče nepremičnine nasprotuje tožbenemu zahtevku za ugotovitev služnosti, pomeni jasno in nedvoumno nasprotovanje izvrševanju služnosti, ki prekine priposestvovalno dobo.
VSRS Sodba II Ips 45/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da stvarna služnost, pridobljena v času veljavnosti ZTLR, ohranja svojo vsebino tudi po uveljavitvi SPZ, saj sta ureditvi vsebine stvarne služnosti v obeh zakonih vsebinsko skladni.
VSC Sodba Cp 261/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da se nedobrovernost najemnika zemljišča pripisuje lastniku, če je lastnik svoja lastninska upravičenja izvajal preko najemnika.
VSL Sodba I Cp 759/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo prve stopnje, ker v njej ni bila jasno in določno opredeljena priposestvovalna doba, ki je odločilno dejstvo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti.
VSC Sklep Cp 99/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je kot dokaz dobre vere pri izvrševanju služnosti poti upoštevalo dejstvo, da je tožnik za njeno uporabo plačeval nadomestilo pravni prednici tožencev.
VSL Sodba I Cp 429/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zemljišče v uporabi občinskega sklada stavbnih zemljišč ni predstavljalo družbenega sredstva v družbeni pravni osebi, zato omejitev priposestvovanja po 55. členu ZTLR ni bila podana.
VSK Sklep I Cp 571/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo zahtevo po natančnem opisu prostorskih meja služnostne poti (širina, dolžina, natančna lokacija v prostoru), kar je nujno za vpis v zemljiško knjigo.
VSC Sklep Cp 344/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da priposestvovanje služnosti na lastni stvari ni mogoče in da morebitna priposestvovana služnost ne ugasne zgolj s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, če so pogoji za njen obstoj izpolnjeni.
VSL Sodba I Cp 854/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo priposestvovanje služnosti poti na podlagi dejanske rabe, ki je trajala več kot dvajset let brez nasprotovanja lastnikov služečih nepremičnin, pridobljenih v postopku denacionalizacije.
VSL Sodba in sklep II Cp 694/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da koristnost in potrebnost nista pogoja za nastanek služnosti s priposestvovanjem, temveč sta pomembni le za njeno morebitno kasnejšo ukinitev.
VSL Sodba II Cp 628/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da priposestvovalni čas ne more teči, dokler nepremičnini nista v lasti različnih oseb, kar pomeni, da je v primeru solastnine pričetek teka vezan na razdružitev solastninske skupnosti.
VSM Sodba in sklep I Cp 22/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo, da priposestvovanje služnosti nastopi s potekom 20-letne dobe, ne glede na to, ali je lokacijska dokumentacija predvidevala drugačen dostop.
VSL Sodba in sklep II Cp 1922/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nesorazmerno povečanje števila voženj ali sprememba namembnosti gospodujočega zemljišča pomeni nedopustno razširitev služnosti, ki je bila priposestvovana v manjšem obsegu.
VSL Sodba II Cp 2132/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dostop z osebnim vozilom ne pomeni večje obremenitve nepremičnine kot dostop s traktorjem in priključki, zato takšna sprememba v načinu izvrševanja ne presega obsega priposestvovane služnosti.
VSL Sodba I Cp 1986/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je do priposestvovanja prišlo v obdobju med letoma 1973 in 1993, ker uporaba poti ni bila omejena zgolj kot prekarij.
VSL Sodba in sklep II Cp 1937/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se stvarna služnost hoje in vožnje priposestvuje v obsegu dejanske rabe, tudi če ta presega zgolj nujno potrebno širino poti, če je bila takšna raba izvrševana 20 let brez nasprotovanja.
VSL Sodba in sklep I Cp 1177/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 217. člen, odstavek 3 SPZ · 218. člen SPZ · 219. člen SPZ · 89. člen SPZ · 89. člen, odstavek 2 ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZTLR · 50. člen ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 ZTLR · 54. člen, odstavek 2 ZZK-1 · 19. člen -
Sodišče je pri odločanju o obsegu služnosti upoštevalo, da se razširitev služnosti na vrt ni izvajala brez nasprotovanja lastnika služeče nepremičnine v celotni priposestvovalni dobi.
VSL Sodba I Cp 857/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo obstoj služnosti hoje in vožnje, ki se izvršuje v obsegu potreb za dostop do nepremičnine in njeno vzdrževanje.
VSRS Sklep II DoR 356/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da bi bili morda izpolnjeni pogoji za nujno pot, ne vpliva na presojo priposestvovanja služnosti, saj gre za ločena instituta, o katerih se odloča v različnih postopkih.
VSM Sodba I Cp 266/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo priposestvovanje služnosti na podlagi ugotovitve o 20-letnem nemotenem dejanskem izvrševanju.
VSC Sodba Cp 414/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Priposestvovanje služnosti v javno korist ne more biti sredstvo za obid prisilnih predpisov o razlastitvi (33. in 69. člen URS), zato pridobitev takšne služnosti s priposestvovanjem ni mogoča brez izkazane dobre vere pridobitelja.
VSC Sodba Cp 402/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila uporaba poti dovoljena zgolj do preklica, kar bi izključilo priposestvovanje služnosti.
VSRS Sklep II Ips 93/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi obsega služnosti poti upoštevalo dejansko uporabo poti z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo v širini 2,5 metra, kot je bilo izkazano v dokaznem postopku.
VSL Sodba I Cp 543/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Priposestvovanje ni mogoče v času, ko ima zemljišče status javne ceste, tudi če je bil odlok o kategorizaciji kasneje spoznan za protiustavnega, saj status javnega dobra izključuje pravni promet.
VSRS Sklep in sodba II Ips 93/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obseg služnosti vožnje omejilo na tista vozila, ki so se dejansko uporabljala v času priposestvovanja (traktorji s priključki), in zavrnilo zahtevo za širši obseg (vsa motorna vozila).
VSC Sodba Cp 171/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da se za priposestvovanje služnosti po drugem odstavku 217. člena SPZ ne zahteva dobra vera, če je služnost trajala 20 let in ji lastnik služeče stvari ni nasprotoval.
VSC Sodba Cp 405/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je pot v širšem obsegu uporabljala dvajset let, zato je bil zahtevek za ugotovitev služnosti v tem obsegu zavrnjen.
VSL Sodba in sklep I Cp 1807/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se za presojo priposestvovanja uporabljajo enaki pogoji ne glede na to, ali se uporabi SPZ ali ZTLR, zato opustitev sklicevanja na konkretni zakon ne vpliva na pravilnost odločitve.
VSL Sodba I Cp 532/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za dokazano priposestvovanje služnosti hoje in vožnje, ker je bila uporaba poti neprekinjena več kot dvajset let, lastnik pa je ni omejeval ali označil kot zgolj dovoljenje do preklica.
VSL Sodba in sklep I Cp 1108/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 212. člen SPZ · 219. člen SPZ · 219. člen, odstavek 1 ZIZ · 272. člen ZIZ · 272. člen, odstavek 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 3 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 155. člen ZPP · 8. člen ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da sporna gozdna pot ni bila predmet priposestvovanja, ker je imela status družbenega sredstva v uporabi gozdnega gospodarstva.
VSL Sodba II Cp 255/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko izvrševanje služnosti v trajanju 15 let ne zadošča za nastanek služnosti na podlagi dobre vere, za nepravo priposestvovanje pa zahtevana 20-letna doba ni bila izpolnjena.
VSL Sodba I Cp 156/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo, da lahko zapisi v predpogodbah o obstoju služnosti služijo kot dokaz o dejanskem izvrševanju služnosti, tudi če so pogodbeni stranki laiki napačno navedli, da je služnost že vknjižena v zemljiško knjigo.
VSL Sklep II Cp 315/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje priposestvovanja služnosti rasti vej drevesa preko meje nepremičnine.
VSL Sklep I Cp 114/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo izpolnjenost pogojev za priposestvovanje služnosti hoje in vožnje z upoštevanjem 20-letne dobe, ki je veljala po prejšnji zakonodaji.
VSL Sodba II Cp 2321/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati priposestvovanja, saj so ostali solastniki izvrševali posest vsak zase in ne za tožnico, zato ni bilo mogoče šteti, da je tožnica kot posamezna lastnica izpolnila pogoj desetletnega oziroma dvajsetletnega izvrševanja služnosti.
VSL Sodba I Cp 2489/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da občasni, a kontinuirani prevozi s kmetijsko mehanizacijo zadoščajo za priposestvovanje služnosti, saj je njihova pogostost odvisna od namenske rabe gospodujočega zemljišča.
VSM Sodba I Cp 675/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 219. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri nepravem priposestvovanju po pravilih ZTLR oziroma SPZ ni relevantno, ali je bila pot nujno potrebna za dostop do nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 342/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo priposestvovanje služnosti na podlagi dolgoletnega izvrševanja (od leta 1891) v skladu s pravili ODZ, pri čemer je poudarilo, da možnost uporabe druge poti ne izključuje obstoja priposestvovane služnosti.
VSL Sodba in sklep II Cp 532/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pritožbene navedbe o neobstoju drugih dostopnih poti do nepremičnine ne vplivajo na presojo o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev priposestvovanja služnosti hoje in vožnje.
VSL Sodba I Cp 2732/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 154. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko vzdrževanje elektroenergetskih naprav na tuji nepremičnini ne zadostuje za priposestvovanje služnosti, če ni dokazan veljaven pravni posel ali izpolnjen pogoj dobre vere.
VSM Sodba I Cp 1205/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da prepoved uporabe poti tretjim osebam s strani lastnika ne pomeni avtomatičnega nasprotovanja izvrševanju služnosti s strani tožnika.
VSL Sodba II Cp 2222/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika sta svojo raziskovalno dolžnost kot kupca nepremičnine v dobri veri izpolnila s preverjanjem zemljiškoknjižnega stanja, kjer ni bilo vpisanih bremen, zato sta imela prednost pred nepravilno (neevidentirano) priposestvovano služnostjo tožencev.
VSL Sodba II Cp 2064/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri ugotavljanju priposestvovanja nujno preveriti, ali služeče zemljišče nima statusa javnega dobra, saj je na javnem dobru priposestvovanje izključeno.
VSL Sodba in sklep I Cp 1475/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo priposestvovanje služnosti hoje, vožnje in parkiranja, ker je bila nepremičnina fizično ločena in so tožniki služnost izvrševali neovirano in v dobri veri od leta 1966 dalje.
VSL Sodba I Cp 630/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prehod skozi garažo, ki je bil opravljen z vednostjo lastnika in ni bil dogovorjen le do preklica, ne pomeni izvrševanja služnosti na silo, na skrivaj ali z zvijačo.
VSL Sodba I Cp 861/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovljeno stanje v naravi ob ogledu ne dokazuje nujno, da je bilo enako stanje tudi v času izteka priposestvovalne dobe, zato je treba dokazati kontinuiteto izvrševanja služnosti skozi celotno obdobje.
I Cp 499/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 54. člen -
Sodišče je presodilo, da nepremičnina v družbeni lastnini ni imela statusa družbenega sredstva v družbeni pravni osebi, saj ni bila materialni pogoj za opravljanje dejavnosti, zato je bilo priposestvovanje služnosti na njej mogoče.
VSL Sodba I Cp 465/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izgradnja stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču ne pomeni nujno začetka novega teka priposestvovalne dobe, če se služnost izvršuje v že pridobljenem obsegu.
VSRS Sodba in sklep II Ips 310/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista uspela dokazati nepretrganega izvrševanja služnosti skladiščenja lesa skozi zahtevano 20-letno obdobje, saj je bila uporaba parcele občasna in je prenehala po pozivu lastnice na odstranitev lesa.
VSL sodba II Cp 3177/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti obseg priposestvovane služnosti hoje in vožnje prilagojen dejanski rabi gospodujočega zemljišča, ki je bilo v konkretnem primeru kmetijsko zemljišče (travnik).
VSL sodba in sklep I Cp 408/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je izpostavilo, da je za presojo o obstoju priposestvovane služnosti odločilno dejstvo, ali je lastnik služeče nepremičnine dejansko nasprotoval hoji in vožnji po njegovem zemljišču.
VSL sklep II Cp 3171/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev postopka, ker se ni opredelilo do trditev toženke, da so njeni pravni predniki nasprotovali izvrševanju služnostne pravice, kar je pravno odločilno za presojo pogojev iz drugega odstavka 217. člena SPZ.
VSL sklep II Cp 3164/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je bila uporaba poti dovoljena le do preklica, zato priposestvovanje stvarne služnosti ni mogoče, saj je bila volja lastnika služeče stvari usmerjena v zgolj začasno dovoljenje.
VSL sodba I Cp 2845/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priposestvovanje služnosti poti, ker je ugotovilo, da je tožnik pot uporabljal le na podlagi vsakokratnega soglasja lastnika služečih zemljišč.
VSM sodba I Cp 1332/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora pri dokazovanju priposestvovanja služnosti vožnje za potrebe gozdarskih del natančno ugotavljati kontinuiteto voženj, saj se obseg služnosti ne sme domnevati širše od dejansko izkazane rabe.
VSL sklep I Cp 2377/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do uporabnine, ker pridobitve služnosti s priposestvovanjem s strani prednikov ni pogojeval s plačilom nadomestila.
VSL sodba I Cp 2820/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je potrdilo, da je tožnica s 20-letnim dejanskim izvrševanjem služnosti na nepremičnini, za katero je trdila, da ni njena, uspešno priposestvovala stvarno služnost.
VSL sodba I Cp 1432/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za ugotovitev priposestvovane služnosti je bil zavrnjen, ker tožnik ni izkazal poteka zahtevane desetletne oziroma dvajsetletne priposestvovalne dobe.
VSL sodba II Cp 1543/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je priposestvovanje služnosti hoje mogoče tudi ob redkem izvrševanju (do 3x letno) za potrebe košnje, če takšna pogostost ustreza namenu rabe gospodujočega zemljišča.
VSL sodba I Cp 1553/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo stališče, da priposestvovanje služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini splošno ni mogoče, saj je ta omejitev veljala le za nepremičnine kot družbena sredstva v družbenih pravnih osebah.
VSL sklep I Cp 881/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti izvrševanje služnosti zaznavno, da bi lahko prišlo do priposestvovanja.
VSL sodba I Cp 1125/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila stvarna služnost hoje in vožnje pridobljena s priposestvovanjem na podlagi več kot 20-letnega nemotenega izvrševanja služnosti, ki ji lastnik služečega zemljišča ni nasprotoval.
VSL sodba I Cp 909/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je poudarilo, da dobrovernost priposestvovalca ni odvisna od obstoja pisnega dogovora ali vpisa v zemljiško knjigo, kar je ključno za presojo utemeljenosti zahtevka za ugotovitev služnosti.
VSL sklep II Cp 1112/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo možnost priposestvovanja služnosti v javno korist za dostop do vodnega rezervoarja na podlagi pravil ODZ in 20-letne priposestvovalne dobe.
VSRS sklep II DoR 85/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da dovoljenje upravljavca nepremičnine za uporabo poti predstavlja pravno podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti.
VSL sodba II Cp 1102/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s priposestvovalno dobo pomeni nedopustno razširitev služnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 2779/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · § 1460. ODZ · § 1479. SPZ · 99. člen ZPP · 182. člen ZPP · 182. člen, odstavek 3 ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 1 ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 185. člen ZPP · 286. člen ZPP · 329. člen ZPP · 329. člen, odstavek 2 ZPP · 330. člen ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 ZTLR · 54. člen, odstavek 2 -
Sodišče je izpostavilo, da ugovor o nepremičnini kot družbenem sredstvu v času teka priposestvovalne dobe preprečuje nastanek stvarne služnosti po pravilih ZTLR.
VSL sklep I Cp 182/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila služnost za transformatorsko postajo veljavno priposestvovana na podlagi soglasja pristojnega hišnega sveta in dolgotrajnega izvrševanja upravičenj, kar izključuje odstranitveni in obogatitveni zahtevek.
VSL sodba I Cp 2739/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nasprotovanje lastnika ne zahteva nujno sodnega varstva, temveč zadostuje že jasno izraženo nestrinjanje z izvrševanjem služnostnih upravičenj.
VSL sklep I Cp 2678/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da ima zemljišče tožeče stranke drugo potno navezavo na javno pot, ni odločilno za presojo obstoja priposestvovane služnostne poti, če je bila sporna pot dejansko uporabljena v izogib nevarnemu odseku.
VSL sodba in sklep I Cp 3370/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovana služnost ne more presegati obsega, v katerem se je dejansko izvrševala v času priposestvovanja.
VSRS sklep II Ips 253/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 1 SPZ · 222. člen URS · 22. člen ZPP · 11. člen ZPP · 228. člen ZPP · 264. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 4 ZPP · 286.b člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 371. člen ZPP · 379. člen ZPP · 379. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen -
V konkretnem primeru je bila služnost odtekanja meteornih voda priposestvovana, ker se je način odtekanja izvajal nespremenjeno več kot 20 let brez nasprotovanja lastnika služeče nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2267/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da od kupca nepremičnine ni mogoče zahtevati prekomerne skrbnosti pri preverjanju morebitnih zunajknjižnih služnosti, če so na terenu prisotni le nejasni indici (npr. zložen material), ki ne kažejo nedvoumno na obstoj služnostne poti.
VSK sodba I Cp 92/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru zahtevek za ugotovitev služnosti ni bil utemeljen, ker tožnik ni dokazal izvrševanja služnostnih ravnanj v zahtevanem obdobju, saj je med strankama že pred potekom priposestvovalne dobe nastal spor o poteku poti.
VSL sodba II Cp 1105/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo koristnosti služnosti ni pogoj za njeno priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 169/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo priposestvovanja irelevantno, ali izvedenec ugotovi možnost uporabe poti po postavitvi ovir (korit), saj je ključna le dejanska uporaba pred nastankom teh ovir.
VSL sodba I Cp 631/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec se ob vedenju o dejanski uporabi prehoda ne more uspešno sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo.
VSL sodba I Cp 1159/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dovoljenje za trajno ureditev odvodnjavanja meteorne vode ne predstavlja prekarnega razmerja, saj je bil namen uporabe jasno določen kot trajen.
VSL sodba I Cp 3461/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priposestvovanje služnosti hoje in voženj, ker tožeča stranka ni izkazala dvajsetletnega izvrševanja služnosti brez nasprotovanja lastnika služeče stvari.
VSL sodba I Cp 3515/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba nepremičnine na podlagi dovoljenja do preklica (prekarij) ne vodi do priposestvovanja služnosti.
VSK sodba Cpg 429/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da pisno dovoljenje lastnika za gradnjo poti po njegovem zemljišču pomeni prekarij in ne dokazuje dobre vere, potrebne za priposestvovanje služnosti.
VSC sodba Cp 577/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je pri presoji obstoja služnosti ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje, hkrati pa ni našlo utemeljenih razlogov za ukinitev ali utesnitev že pridobljene služnostne pravice.
VSL sodba II Cp 3251/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je pojasnilo, da uporaba sodobnejših vozil na priposestvovani poti ne predstavlja širitve služnosti, temveč zgolj prilagoditev načina izvrševanja služnosti tehničnemu napredku.
VSL sodba II Cp 2120/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dogovor o uporabi hodnika v kupoprodajni pogodbi predstavlja pravni temelj za dobroverno izvrševanje služnosti, tudi če služnost še ni vpisana v zemljiško knjigo.
VSC sodba Cp 347/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je nasprotovanje izvrševanju služnosti ključna okoliščina, ki preprečuje pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem.
VSL sklep II Cp 1925/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se služnost hoje in voženj pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je dejansko izvrševala v celotni priposestvovalni dobi.
VSC sklep Cp 475/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zunajknjižno priposestvovanje stvarne služnosti ni izključeno, tudi če je bila podana zaveza za vpis v zemljiško knjigo, ki ni bila realizirana.
VSRS sodba II Ips 75/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pristanek lastnika služečega zemljišča ni predpostavka za pridobitev služnosti s priposestvovanjem, tudi če lastnik nasprotuje uporabi poti.
VSL sodba II Cp 394/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nizka frekvenca uporabe poti ne izključuje priposestvovanja, če je bila uporaba skladna z dogovorom med lastniki gospodujoče in služeče nepremičnine.
VSRS sklep II Ips 36/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da število nasprotovanj lastnika ni odločilno, saj za prekinitev priposestvovanja zadošča že ena sama jasna in nedvoumna izjava volje, ki prepreči nastanek dobre vere.
VSL sodba in sklep I Cp 2794/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj javne poti kot alternativne možnosti dostopa do nepremičnine ne izključuje možnosti priposestvovanja stvarne služnosti na sosednji nepremičnini.
VSL sodba II Cp 3468/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je pojasnilo, da prehod z vožnje z ročnimi vozički na vožnjo z motornimi vozili zaradi tehničnega napredka ne pomeni nedovoljene širitve služnosti, temveč zgolj prilagoditev načina izvrševanja obstoječe služnostne pravice.
VSL sodba II Cp 3358/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da prestavitev služnostne poti ne vpliva na kontinuiteto izvrševanja služnosti v dobri veri, če se ta izvaja nemoteno.
VSL sodba II Cp 3276/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba poti zaradi večje udobnosti, ob dejstvu, da ima gospodujoče zemljišče neposredno povezavo z javno potjo, ne zadostuje za priposestvovanje stvarne služnosti, saj lastnik služeče stvari ni mogel razumno pričakovati, da takšna uporaba vodi do nastanka služnosti.
VSL sodba I Cp 2785/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je z navedbami o uporabi zemljišča za košnjo in splavilo lesa zgolj natančneje opisala vsebino služnosti, kar ne pomeni nedovoljene spremembe tožbe ali prekluzije.
VSL sklep II Cp 2857/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi obsega služnosti poti poleg širine upoštevalo tudi višinsko omejitev, ki ustreza dejanskim potrebam voženj s traktorji in motornimi vozili.
VSK sodba Cp 314/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ne more uspešno uveljavljati priposestvovane služnosti zoper toženca, ki sta nepremičnino kupila v dobri veri, saj služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo.
VSM sodba I Cp 942/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da na nepremičninah v splošni javni rabi v obdobju od 26. 12. 1958 do lastninjenja ni bilo mogoče priposestvovati stvarne služnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 2493/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo pogoje za priposestvovanje služnosti hoje in voženj s traktorjem s prikolico po nepremičnini toženca.
VSL sklep I Cp 3262/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo priposestvovanje onemogočeno zaradi statusa nepremičnine kot družbenega sredstva in ker priposestvovalna doba ni potekla pred nastopom nasprotovanja lastnika.
VSL sodba I Cp 2506/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot indično okoliščino za neizvrševanje služnosti štelo zaraščenost poti, pri čemer stranka ni dolžna posebej zatrjevati vsake podrobnosti, ki izhaja iz izvedenega dokaza.
VSL sodba I Cp 2738/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za izključitev dobre vere ne zadošča le vedenje o nevpisanosti služnosti v zemljiško knjigo, če je bila služnost sicer dogovorjena s pogodbo in vsaj deset let nemoteno izvrševana.
VSL sklep II Cp 2499/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da na zemljiščih v družbeni lastnini, ki so imela status splošnega ljudskega premoženja ali javnega dobra, priposestvovanje služnosti v času veljavnosti režima družbene lastnine ni bilo mogoče.
VSL sklep II Cp 1742/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba nepremičnine za parkiranje in dostop s strani gostov lokala in drugih oseb ne predstavlja izvrševanja služnosti v korist gospodujočega zemljišča, temveč uporabo za lastne potrebe teh oseb.
VSL sodba I Cp 2326/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je priposestvovanje izključil naknadni sporazumni dogovor o odplačni uporabi nepremičnine.
VSL sodba I Cp 391/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženca kot pridobitelja nepremičnine nista bila dolžna trpeti priposestvovane služnosti, ker sta bila ob nakupu v dobri veri in sta zaupala v zemljiškoknjižno stanje, ki ni izkazovalo nobenih bremen.
VSM sodba I Cp 308/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo pogoje za priposestvovanje služnosti na pohodni terasi, pri čemer je izpostavilo pomen dobre vere in obstoja naslova za izvrševanje služnosti.
VSL sodba II Cp 852/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da število nasprotovanj ni pomembno, saj zadošča eno samo jasno in nedvoumno nasprotovanje, ki prekine priposestvovalno dobo.
VSL sodba II Cp 2464/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za priposestvovanje ni pomembno, ali služnost izvršuje neposredno lastnik gospodujočega zemljišča ali njegov posestnik, če je bila služnost potrebna za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine.
Sodba II Ips 419/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dobra vera pri priposestvovanju ni izključena zgolj zaradi odsotnosti vknjižbe v zemljiško knjigo, če obstaja zavezovalni pravni posel.
VSL sklep II Cp 1317/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni individualizirano ugotovilo pogojev za priposestvovanje za vsako posamezno gospodujočo nepremičnino, temveč je neutemeljeno pavšalno obravnavalo sklope nepremičnin.
VSL sklep II Cp 994/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni ravnal neskrbno, ker obstoječa, a nevknjižena služnost na zunaj ni bila jasno vidna, zato se je utemeljeno zanesel na zemljiškoknjižne podatke.
VSL sodba I Cp 418/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je v pritožbi neuspešno uveljavljal priposestvovanje v dobri veri, saj te pravne podlage ni pravočasno zatrjeval v postopku na prvi stopnji.
VSL sodba I Cp 731/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kupec nepremičnine ni dolžan izvajati povečane raziskovalne dolžnosti glede obstoja nevknjižene služnosti, če ta v naravi ni bila vidna in kupec ob nakupu ni vedel za njen obstoj.
VSM sodba I Cp 374/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se obseg priposestvovane služnosti presoja za vsako nepremičnino posebej, zato se lahko določena pot uporablja za več vrst voženj, a je služnost priposestvovana le v obsegu dejansko izvajane uporabe (npr. zgolj za kmetijske namene).
VSL sodba I Cp 46/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni priposestvoval služnosti, ker je pot uporabljal le občasno in je za dovoz do gospodujoče nepremičnine uporabljal tudi druge poti.
VSL sodba I Cp 925/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni priposestvovala služnosti poti, ker je ni izvrševala deset let v obdobju med vrnitvijo zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu in vložitvijo tožbe.
VSL sodba I Cp 3701/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnik služnost izvrševal na podlagi dovoljenja lastnika ali kot samostojno pravico, pri čemer je bila ključna presoja dejanskega izvrševanja služnosti.
Sodba II Ips 558/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da gospodujoče nepremičnine nimajo drugega dostopa, ne vpliva na priposestvovanje, saj je to vprašanje relevantno le v postopku za določitev nujne poti.
VSC sodba Cp 788/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovalna doba ne more teči v času, ko sta gospodujoča in služeča nepremičnina v lasti iste osebe, ter da vložitev tožbe praviloma prekine dobroverno posest.
VSL sodba II Cp 3418/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ni mogoče priposestvovati služnosti na balkonu, ki je neločljiv del nepremičnine, saj bi to pomenilo priposestvovanje na lastni stvari. Posegi v tuj zračni prostor se presojajo bodisi kot nedovoljen poseg v lastnino bodisi kot dogovor med lastniki.
VSL sklep II Cp 3803/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko spremenjene okoliščine, zlasti sprememba načina uporabe poti (npr. prehod na vožnjo z motornimi vozili), narekujejo prilagoditev širine služnostne poti, vendar mora biti takšen obseg utemeljen z dejanskim izvrševanjem.
VSC sodba in sklep CP 374/2010 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti sodbeni izrek o obstoju služnosti omejen na dejansko vsebino izvrševanja, saj se služnost ne more priposestvovati v širšem obsegu, kot je bila dejansko izvrševana.
VSL sodba in sklep I Cp 1664/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da je prodajalec tožniku ob nakupu nepremičnine pokazal sporno pot, ne zadošča za ugotovitev tožnikove dobrovernosti.
Sodba II Ips 428/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da enkrat mesečna vožnja zaradi občasne stiske s parkiranjem ne zadošča za priposestvovanje neomejene služnosti hoje in vožnje, saj ni izpolnjen kriterij redne potrebe oziroma gospodarske namembnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 3557/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se služnost vožnje, ki se je priposestvovala za kmetijske namene, ne more razširiti preko meja teh potreb, čeprav se lahko izvaja z različnimi vrstami vozil.
VSL sodba I Cp 3809/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sprememba lastništva služeče nepremičnine zaradi dedovanja ne prekine teka priposestvovalne dobe.
VSL sodba II Cp 4030/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba poti na podlagi dovoljenja lastnika iz razlogov prijaznosti in dobrega sosedskega odnosa ne predstavlja izvrševanja služnosti z namenom njenega priposestvovanja.
VSL sodba II Cp 3143/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se je priposestvovalna doba prekinila z nacionalizacijo zemljišča, zato se je nova doba začela šteti šele po ponovni pridobitvi zemljišča v zasebno lastnino.
VSL sodba II Cp 3313/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neobstoja vpisa priposestvovane služnosti v zemljiško knjigo ni mogoče sanirati na škodo dobrovernega lastnika nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2864/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnici ni mogoče očitati slabe vere pri priposestvovanju služnosti zgolj zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, če je služnost izvrševala na podlagi predhodno sklenjene pogodbe.
VSL sklep II Cp 1623/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sta potrebnost in koristnost služnosti pomembni le pri nasprotni tožbi za ukinitev služnosti, ki je toženca v tem primeru nista postavila.
VSL sodba I Cp 1506/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za priposestvovanje ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
VSL sodba I Cp 1797/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti vožnje je nesklepčen, če ne vsebuje navedb o namenu voženj in vrsti prevoznih sredstev, s katerimi se je služnost dejansko izvrševala.
VSL sodba in sklep I Cp 1508/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni priposestvoval služnostne pravice, ker je šlo v obravnavanem primeru zgolj za izvrševanje splošne rabe poti, ne pa za izvrševanje stvarne služnosti.
VSL sodba I Cp 2233/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da se služnost hoje priposestvuje zgolj na podlagi dejanskega izvrševanja hoje, medtem ko se služnost vožnje ne priposestvuje, če se v tem času ni izvrševala.
Sodba in sklep II Ips 954/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel dokazati 20-letne priposestvovalne dobe, saj je bilo izvrševanje služnosti s strani prednika opuščeno pred letom 1982, tožnik pa je od nakupa nepremičnin do nasprotovanja toženke uporabljal pot manj kot 20 let.
Sodba II Ips 869/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri priposestvovanju ni potreben dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj je pravica pridobljena že pred vpisom.
VSL sodba II Cp 83/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo časovno veljavnost pravil o priposestvovalni dobi pri prehodu iz ZTRL na SPZ.
VSL sodba II Cp 126/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženca sta s priposestvovanjem pridobila stvarno služnost v letu 1998, zato je bil zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine na obligacijskopravni podlagi neutemeljen.
VSL sodba I Cp 3453/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se omejitev priposestvovanja zaradi dobre vere tretje osebe (2. odst. 44. člena SPZ) nanaša na pridobitev lastninske pravice in ne na priposestvovanje stvarne služnosti.
VSL sodba I Cp 424/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska potreba po poti oziroma obstoj alternativnih dostopov ne izključuje možnosti priposestvovanja služnostne pravice hoje.
VSL sodba II Cp 4543/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da občasni prevozi gradbenega materiala, ki so se opravljali le po potrebi, ne kažejo na redno izvrševanje služnosti, potrebno za priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 3869/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo priposestvovanje služnosti poti, ker tožnika nista dokazala, da bi uporabo poti prepovedala pred iztekom dvajsetletnega roka.
Sodba in sklep II Ips 820/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, ali je služnost potrebna ali koristna za gospodujočo nepremičnino, ne vpliva na izpolnjenost pogojev za njeno priposestvovanje.
VSK sodba in sklep Cp 974/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovalna doba za služnost teče od trenutka pridobitve lastninske pravice na gospodujoči nepremičnini, pri čemer se lastninska pravica s priposestvovanjem pridobi z iztekom zakonskega roka, ne šele z vpisom v zemljiško knjigo ali s pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe.
VSM sklep I Cp 2020/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priposestvovanje služnosti, ker so zemljišče uporabljali obiskovalci in krajani za svoje potrebe, medtem ko je imela gospodujoča nepremičnina lasten dostop za svoje potrebe.
VSK sodba Cp 452/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni bil v dobri veri, saj je bil seznanjen z dolgoletno uporabo poti, kar izključuje dobrovernost pri zaupanju v zemljiško knjigo.
VSM sodba I Cp 489/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je mogoče priposestvovati služnost stanovanja, če posestnik na nepremičnini izvršuje posest kot lastnik, saj lastniška posest vsebuje vse elemente posesti služnosti.
VSM sodba I Cp 284/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da ni mogoče priposestvovati služnosti vožnje po poteh v gozdu, ki niso gozdne ceste, saj je vožnja po takšnih površinah zunaj zakonsko določenih izjem prepovedana.
VSK sodba in sklep I Cp 552/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri ugotavljanju obsega priposestvovane služnosti vožnje presoditi, ali je bila raba vezana na kmetijske potrebe ali na stanovanjsko namembnost objekta, saj sprememba namembnosti objekta ne pomeni avtomatične razširitve obsega služnosti.
VSC sklep Cp 609/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali je tožeča stranka izkazala, da je lastnik služeče nepremičnine vedel za izvrševanje služnosti na vodovodnem omrežju, kar je nujen pogoj za priposestvovanje.
VSK sodba I Cp 944/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da toženec ne more zahtevati vknjižbe služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili, vključno z gradbeno mehanizacijo, če je bila v priposestvovalni dobi služnost izvrševana v manjšem obsegu.
Sodba II Ips 461/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o uporabi nepremičnine do smrti lastnice ali do izvedbe določenih del izključuje dobroverno priposestvovanje služnosti.
Sodba II Ips 417/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da mora tožeča stranka dokazati, da je lastnik služeče stvari vedel za obstoj in potek vodovodne napeljave na njegovem zemljišču.
VSK sklep I Cp 1306/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za seštevanje priposestvovalne dobe med prednikom in naslednikom obseg izvrševanja služnosti (vožnje) enakomeren.
VSC sodba Cp 985/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da priposestvovana, a nevpisana stvarna služnost ne učinkuje proti dobrovernemu pridobitelju lastninske pravice na služeči nepremičnini, ki je zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
VSK sodba I Cp 1159/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal priposestvovanje služnostne poti za kmetijsko mehanizacijo in pešpoti, pri čemer se je skliceval na uporabo poti s strani svojega pravnega prednika v obdobju med letoma 1962 in 1986.
VSK sodba I Cp 25/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo trditev o izključitvi priposestvovanja zaradi domnevne zlorabe zaupanja pri uporabi poti za prevoz gradbenega materiala, saj toženec ni izkazal pravno relevantnih okoliščin, ki bi nasprotovale pogojem za priposestvovanje.
VSK sodba I Cp 267/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo uporabo prehodne določbe 269. člena SPZ glede teka priposestvovalne dobe za stvarno služnost hoje in vožnje, ki se je začela pred uveljavitvijo SPZ.
VSK sodba I Cp 825/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je priznalo priposestvovanje služnosti poti za hojo in vožnjo z osebnimi vozili ter kmetijsko mehanizacijo po poti širine 3 metrov.
Sodba II Ips 101/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za priposestvovanje nujna navzven zaznavna izvršitev služnostnih ravnanj, kar v konkretnem primeru ni bilo izkazano.
VSL sodba I Cp 1395/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da dovoljenje za prevoze, ki je bilo dano kot protiusluga in je zahtevalo sprotno vprašanje za vsakokraten prevoz, nima stvarnopravne vsebine, zato ne more voditi do priposestvovanja stvarne služnosti.
VSK sodba I Cp 1040/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti izvrševanje služnosti neovirano, kar pomeni, da je priposestvovanje izključeno, če je lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti nasprotoval ali če je bila služnost izvrševana s silo ali zvijačo.
VSL sodba II Cp 1434/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker se ni opredelilo do trditev toženca o aktivnem nasprotovanju uporabi poti, kar bi preprečilo nastanek služnosti s priposestvovanjem.
VSC sklep Cp 1746/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da funkcionalno zemljišče stavbe v lasti fizične osebe ne predstavlja družbenega sredstva v upravljanju družbene pravne osebe, zato je na njem mogoče priposestvovati stvarno služnost.
Sodba II Ips 34/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za priposestvovanje služnosti vožnje ne zadošča, da po poti vozi kdorkoli, temveč mora biti vožnja neposredno povezana s potrebami gospodujočega zemljišča.
VSL sodba I Cp 1479/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo obstoj služnosti hoje in vožnje z osebnimi vozili na podlagi dolgoletne dejanske rabe poti, ki je bila v sodbi natančno določena.
VSL sodba I Cp 258/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe, da bi moralo raziskovati obstoj drugih, potencialno primernejših poti, saj je za priposestvovanje odločilna le dejanska raba vtoževane trase.
VSL sodba I Cp 148/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo služnostno pravico vožnje na podlagi dolgoletnega dejanskega izvrševanja po obstoječi in utrjeni trasi.
VSL sodba II Cp 906/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sprememba v načinu uporabe poti (obseg in vsebina) v času trajanja priposestvovalne dobe pretrga kontinuiteto, potrebno za priznanje služnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 1191/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo priposestvovanje služnosti poti na podlagi 20-letnega nemotenega izvrševanja hoje in vožnje, pri čemer je kot relevantno štelo tudi obdobje predhodne uporabe nepremičnine.
Sodba II Ips 462/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se lahko način izvrševanja služnosti (npr. uporaba različnih vozil) v času priposestvovalnega roka spreminja glede na potrebe gospodujoče nepremičnine, ne da bi to prekinilo priposestvovanje.
VSM sklep Cp 949/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za izkaz nasprotovanja lastnika zadošča že jasno in nedvoumno izraženo nestrinjanje z hojo ali vožnjo po njegovem zemljišču, ne da bi bila za to potrebna formalna sodna pot.
VSL sklep II Cp 340/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila služnost odvajanja meteornih in fekalnih voda pridobljena s 20-letno neprekinjeno uporabo, pri čemer manjši odmik trase zaradi posegov lastnika zemljišča ni pomenil nedovoljene spremembe obsega služnosti.
Sodba II Ips 635/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik na zemljišču, za katerega je vedel, da ima status javne poti oziroma javnega dobra, ni mogel priposestvovati služnostne pravice parkiranja in obračanja vozil.
VSL sklep I Cp 1591/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da uporaba sodobnejših prometnih sredstev ne pomeni nedovoljene razširitve služnosti, če se sredstvo uporablja za isti namen in v enakem obsegu, kot se je uporabljalo prejšnje vozilo.
VSL sklep I Cp 1255/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da se obseg služnosti vožnje lahko prilagodi dejanskim potrebam gospodujočega zemljišča, tudi če se te s časom zmanjšajo.
VSL sklep I Cp 1183/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru toženka ni priposestvovala služnosti zlaganja drv, ker je vedela, da za to nima pravne podlage, in je dejavnost opravljala zgolj na podlagi dovoljenja lastnika.
Sodba II Ips 163/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da samovoljna prestavitev trase in razširitev obstoječe služnostne poti ne moreta biti predmet priposestvovanja v okviru že pridobljene služnostne pravice.
VSL sklep II Cp 1574/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se v priposestvovalno dobo ne všteva čas, ko je bil pravni prednik služnostnega upravičenca hkrati lastnik služečega zemljišča.
Sodba II Ips 495/92 — Vrhovno sodišče