priznanje dejstev v pravdnem postopku
Sentenca
Priznanje dejstev se v pravdnem postopku nanaša izključno na navedbe strank o pravno relevantnih dejstvih, ne pa na vsebino njihovega zaslišanja kot dokaznega sredstva. Če stranka v okviru zaslišanja izpove drugače, kot je zatrjevala v svojih pripravljalnih vlogah, to ne pomeni priznanja nasprotnih dejstev, temveč kvečjemu neuspeh pri dokazovanju lastnih trditev. Vprašanje, ali je določeno dejstvo na podlagi vseh izvedenih dokazov dokazano, je predmet proste dokazne ocene sodišča (8. člen ZPP).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uredba o emisiji snovi in toplot…)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (Direktiva Sveta z dne 21. maja 1…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Odlok o oskrbi s pitno vodo (Odlok o oskrbi s pitno vodo)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da golo zanikanje dejstev brez obrazložitve ne more izničiti domneve o priznanju dejstev.
VSL Sodba II Cpg 28/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je bila vezana na svoje predhodno priznanje o sklenitvi dogovora, saj pravnih zaključkov o naravi tega dogovora ni mogoče niti priznati niti zanikati.
VSL Sodba I Cp 933/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za priznana dejstva o opravljenih storitvah, ker tožena stranka prejetih računov ni grajala oziroma jih ni prerekala z navajanjem konkretnih razlogov.
VSL Sodba I Cpg 463/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbenemu zahtevku za odškodnino ugodilo tudi zato, ker tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni obrazloženo prerekala tožnikovih navedb o številu ur efektivnega dela, opravljenega na dni tedenskega počitka.
VDSS Sodba Pdp 307/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je v gospodarskem sporu majhne vrednosti neuspešno ugovarjala terjatvi s pavšalno trditvijo o poravnanih obveznostih, ne da bi konkretizirala plačila posameznih računov, navedenih v predlogu za izvršbo.
VSL Sodba II Cpg 167/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 214. člen -
Toženka se je v postopku neuspešno sklicevala na priznanje tožnice glede pravne narave razmerja med etažnimi lastniki.
VSL Sodba II Cpg 613/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo dejstva iz dopolnitve tožbe za priznana, ker tožena stranka nanje ni odgovorila.
VSL Sodba I Cpg 82/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče tožeče stranke, da bi bilo dopisovanje med strankami pred pravdo mogoče šteti za priznanje dejstev v smislu 214. člena ZPP.
VSL Sodba I Cpg 716/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Direktiva Sveta z dne 21. maja 1… · 13. člen OZ · 162. člen OZ · 17. člen OZ · 17. člen, odstavek 1 Uredba o emisiji snovi in toplot… · 4. člen Uredba o emisiji snovi in toplot… · 4. člen, odstavek 1, točka 10 Uredba o emisiji snovi in toplot… · 4. člen, odstavek 1, točka 19 ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZPP · 214. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 1 ZVO-1 · 149. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ugovor o pomanjkanju žiga na dobavnicah štelo za nesubstanciran, saj ni izpodbijal samega dejstva opravljene dobave.
VSL Sodba I Cpg 325/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da naknadno priznanje ocenjene vrednosti družbe s strani tožeče stranke pomeni skrčitev tožbene argumentacije, na kar je sodišče vezano.
VSRS Sklep III Ips 47/2020 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali se tožena stranka lahko sklicuje na nepoznavanje dejstev brez pojasnila razlogov za takšno nepoznavanje, če nasprotna stranka ni podala trditev o tem dejstvenem kompleksu.
VSRS Sklep II DoR 515/2020 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni mogla uspešno ugovarjati nepoznavanju obveznosti, ker ni prerekala določil splošnih pogojev pogodbe o dinamiki plačil, ki so ji bila znana.
VSL Sodba I Cpg 79/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožena stranka z ugovorom o dogovoru za odlog plačila vseh odprtih računov posredno priznala obstoj poslovnega sodelovanja in neporavnanih obveznosti, s čimer se je njeno splošno zanikanje dolga izkazalo za neuspešno.
VSRS Sklep III Ips 51/2019 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je v sporu majhne vrednosti zgolj pavšalno zanikala obstoj poslovnega odnosa in trdila, da so obveznosti poravnane, ne da bi za to navedla kakršnakoli konkretna dejstva ali dokaze.
VSL Sodba II Cpg 606/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 214. člen -
V konkretnem primeru sodišče ni upoštevalo toženčevih navedb zaradi prepozne vložitve odgovora na tožbo, zato je štelo tožnikove navedbe za priznane.
VSL Sodba in sklep I Cp 1477/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženkina navedba o izjemno nizki pojavnosti zapleta (sepse) je štela za priznano dejstvo, ker je tožnica ni prerekala.
VSL Sodba II Cp 1943/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da strankino priznanje, da je določena oseba zavezana za stvarne napake, predstavlja pravno kvalifikacijo, ki za sodišče ni zavezujoča.
VSRS Sodba II Ips 18/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo terjatev za priznano, ker toženka ni nasprotovala tožničinim navedbam o obstoju in višini terjatve, ki so bile podprte z obsežno listinsko dokumentacijo.
VSM sodba I Cp 156/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je sodišče štelo dejstvo uporabe poslovnega prostora za priznano, ker tožena stranka tožnikovim trditvam o uporabi ni konkretizirano nasprotovala.
VSL sodba I Cp 2104/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo terjatev za zapadlo zgolj zato, ker toženec v odgovoru na tožbo ni ponovno zanikal zapadlosti, čeprav je to že storil v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep I Cpg 1767/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za zavezujoče priznanje dejstev, podano v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki ga je tožena stranka kot pravni subjekt podala brez zadostne skrbnosti.
VSL sodba I Cpg 1424/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik se je neutemeljeno skliceval na priznanje dejstev o višini preživninskih stroškov, ki naj bi bila podana v okviru predhodne razvezne pravde.
VSL sodba II Cp 201/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni nasprotovala fiksnim postavkam na računih, zato so se te štele za priznane.
VSL sklep II Cpg 102/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ponavljanje že zanikanih trditev v novi vlogi ne zahteva ponovnega prerekanja, če je nasprotovanje jasno izraženo v predhodnih fazah postopka.
VSL sodba in sklep I Cp 3219/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neprerekana dejstva ne štejejo za priznana, če so v nasprotju s strankinimi lastnimi listinskimi dokazi, kar preprečuje tudi izdajo zamudne sodbe po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
VSRS sodba II Ips 113/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo dejstvo naročila in prevzema blaga za priznano, ker ga tožena stranka ni prerekala, kar je zadostovalo za ugoditev zahtevku za plačilo.
VSL sodba II Cpg 2021/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo dejstva za priznana, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, čeprav je imela pravico do izjave do konca prvega naroka.
VSL sklep I Cpg 2059/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med trditvenim gradivom in dokazno vsebino zaslišanja stranke pri presoji dokaznega bremena.
VSRS sodba III Ips 70/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo trditve tožeče stranke o opravljenih storitvah za priznane, ker tožena stranka v ugovoru ni obrazloženo prerekala dejstev, ki so utemeljevala obstoj poslovnega razmerja.
VSL sodba I Cpg 694/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo dejstva za priznana, ker tožena stranka na vlogo tožeče stranke ni odgovorila, njene prejšnje ugovorne navedbe pa so bile zgolj pavšalne.
VSL sodba II Cpg 318/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni prerekala trditve tožnice o lastnoročnem podpisu pregleda salda kontov, zato se je to dejstvo štelo za priznano in sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov o pristnosti podpisa.
VSL sodba I Cpg 39/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pavšalno nasprotovanje terjatvi v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne zadostuje za izpodbijanje dejstev, ki so bila v nadaljnjem pravdnem postopku s strani tožeče stranke konkretizirana.
VSL sodba I Cpg 66/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo terjatev za priznano, ker tožena stranka v ugovoru ni podala konkretiziranih in substanciranih navedb, s katerimi bi prerekala višino terjatve.
VSL sodba II Cp 3446/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 214. člen -
Sodišče je poudarilo razliko med zunanjimi okoliščinami življenjskega dogodka (dejstvi) in procesnim dejanjem prerekanja trditev nasprotne stranke.
VSL sodba II Cp 2190/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je toženka dejstva zanikala s tem, ko je v postopku jasno uveljavljala nasprotovanje pravno-poslovnemu razmerju, čeprav ni vsakega dejstva posebej obrazloženo zanikala.
VSL sklep II Cp 215/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravna oseba, ki opravlja tržno dejavnost, nosi odgovornost za svoje procesne izjave po standardu skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
VSL sodba I Cpg 1412/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni konkretno ugovarjala obstoju in višini terjatve iz določenega transakcijskega računa, zato se je ta terjatev štela za priznano.
VSL sodba I Cpg 1016/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost izpodbijanja dejstev, ki jih je stranka predhodno priznala v postopku, s poudarkom na procesni svobodi stranke pri spreminjanju navedb.
VSL sodba I Cpg 621/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za priznano dejstvo, da tožena stranka ni grajala napak v dogovorjenem roku, ker na trditve tožeče stranke o pravočasnosti grajanja ni podala obrazloženega odgovora.
VSL sodba II Cp 2826/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji spremenjenega priznanja dejstev upoštevati, ali je stranka s spremembo trditev zgolj preklicala svoje prejšnje navedbe, in to oceniti v kontekstu celotnega procesnega gradiva.
VSL sklep II Cp 4457/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno štelo aktivno legitimacijo za nesporno dejstvo, čeprav je toženec s svojimi navedbami o naročilu storitve pri drugem subjektu (Geodetska uprava) dejansko zanikal upravičenost tožeče stranke do plačila.
VSK sklep I Cp 931/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je stranka v vlogi navedla določeno dejstvo, ne pomeni, da ga je sodišče avtomatično sprejelo v dejansko podlago sodbe, tudi če ga nasprotna stranka ni izrecno prerekala.
Sodba II Ips 401/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilno štelo za dokazano, da je tožena stranka plačala 34 obrokov, ker je tožeča stranka to dejstvo izrecno priznala na glavni obravnavi, zato izpiskov iz poslovnih knjig ni bilo treba upoštevati.
VSL sodba I Cpg 231/99 — Višje sodišče v Ljubljani