prodaja tuje stvari
Sentenca
Prodaja tuje stvari je veljaven zavezovalni pravni posel, ki pogodbenika veže ne glede na to, ali ima prodajalec v trenutku sklenitve pogodbe razpolagalno upravičenje. Neobstoj lastninske pravice prodajalca sam po sebi ne povzroči ničnosti prodajne pogodbe zaradi nedopustnosti predmeta ali kršitve moralnih načel, saj zakon takšne pogodbe izrecno dopušča. Za ničnost pogodbe zaradi nemoralnosti bi moralo biti izkazano, da je bil nakup nepremičnine storjen z namenom, ki presega zgolj zasledovanje ekonomske koristi, in je v nasprotju s temeljnimi družbenimi moralnimi načeli.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o ohranjanju narave (ZON)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o podjetjih (ZPod)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Odlok o Krajinskem parku Tivoli (Odlok o Krajinskem parku Tivoli)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je uporabilo načelo iz 440. člena OZ za utemeljitev, da je zaveza za brezplačno uporabo stanovanja veljavna tudi, če jo je dal nelastnik.
VSL Sklep II Cp 1247/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nakup nepremičnine zgolj zaradi zasledovanja ekonomske koristi ne predstavlja nemoralnega ravnanja, tudi če obstaja dvom o lastništvu prodajalca.
VSL Sodba in sklep II Cp 244/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odlok o Krajinskem parku Tivoli · 10. člen OZ · 440. člen OZ · 494. člen OZ · 86. člen SPZ · 37. člen SPZ · 95. člen SPZ · 95. člen, odstavek 2 SPZ · 95. člen, odstavek 8 ZON · 20. člen ZON · 71. člen ZPP · 204. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286.a člen ZPP · 351. člen ZPP-E · 125. člen ZPP-E · 125. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da zmožnost prodajalca za izpolnitev ne vpliva na dolžnost izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, če je bila pogodba veljavno sklenjena.
VSK sodba I Cp 522/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanje dejanske zmožnosti izpolnitve obveznosti ne vpliva na pravno presojo o obstoju obveznosti izstaviti zemljiškoknjižno listino v primeru dvakratne prodaje nepremičnine.
VSRS sklep II Ips 115/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je prodaja tuje stvari dopustna, ne opravičuje prodajalca, da zadrži kupnino, če lastninska pravica na kupca ni mogla preiti.
VSL sodba I Cp 741/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da prodaja tuje stvari sama po sebi pomeni nedopustnost predmeta ali podlage pogodbe, ki bi vodila v njeno ničnost.
Sodba II Ips 287/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pogodba kljub dejstvu, da prodajalec v času sklenitve ni bil lastnik nepremičnin (zaradi vknjižbe družbene lastnine), pravno veljavna in zavezujoča.
VSL sodba I Cp 809/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ker prodajalec ni imel pravice razpolagati s predmetno nepremičnino in je ni mogel pridobiti.
VSL sodba I Cp 1626/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila pogodba razdrta po samem zakonu, ker prodajalec ni uspel pridobiti lastninske pravice od svojega prednika, zaradi česar je postal prenos lastninske pravice na kupce nemogoč.
VSL sodba I Cp 4158/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kupoprodajna pogodba za nepremičnino, ki je bila v času sklenitve v lasti Republike Slovenije, ni nična zgolj zato, ker jo je prodal nelastnik.
VSL sodba II Cp 3894/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica se je v predpogodbi veljavno zavezala k sklenitvi glavne prodajne pogodbe za nepremičnino, čeprav v času sklenitve predpogodbe ni bila njena lastnica.
VSK sodba Cp 815/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da prodaja tuje stvari ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe po določbah obligacijskega prava.
VSL sodba II Cp 690/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Prodaja stanovanja s strani subjekta, ki ni bil lastnik, ne posega v pravico denacionalizacijskega upravičenca do vrnitve nepremičnine v naravi, če tožnik ne izkaže, da bi ugotovitev ničnosti vplivala na njegov položaj.
VSL sklep II Cp 3881/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanje lastništva stvari ni predhodno vprašanje, ki bi terjalo prekinitev postopka pri zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe.
VSL sklep I Cp 4844/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kupca nepremičnine od nelastnika ne morejo varovati obligacijski učinki pogodbe nasproti pravemu lastniku, še posebej, če bi kupec ob minimalni skrbnosti lahko ugotovil, da prodajalec ni lastnik.
Sodba II Ips 1021/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo primer, kjer prodajalec ni pridobil lastninske pravice na vozilu, kar je privedlo do neizpolnitve obveznosti po prodajni pogodbi.
VSM sklep I Cp 1833/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da prodaja nepremičnine, ki je v solasti tretje osebe, ne pomeni ničnosti pogodbe zaradi nedopustnega predmeta.
VSK sodba Cp 1417/98 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožbeni zahtevek za overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi je bil zavrnjen, ker je bila nepremičnina v lasti zavoda, za katero je veljala zakonska prepoved odsvojitve.
VSL sodba II Cp 1538/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je prodajna pogodba postala veljavna, ker je razlog ničnosti (nacionalizacija nepremičnine) naknadno odpadel z denacionalizacijo in vrnitvijo lastninske pravice prodajalcu.
Sodba II Ips 5/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je prodaja nepremičnine, na kateri prodajalec nima pravice razpolaganja, avtomatično podlaga za razdrtje pogodbe.
Sodba III Ips 9/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor tretje osebe, da prodajalec ni lastnik spornega prostora, sam po sebi ne povzroči ničnosti prodajne pogodbe.
Sodba II Ips 112/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zahtevek za razvezo prodajne pogodbe zaradi pravne napake, pri čemer je ugotovilo, da zgolj obstoj pravne napake ne zadošča za razvezo, če je prodajalec napako pripravljen odpraviti.
Sodba II Ips 58/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da prodajalec v trenutku sklenitve pogodbe ni lastnik nepremičnine, ne pomeni ničnosti pogodbe zaradi nemožnosti izpolnitve.
VSL sklep Cpg 434/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je bila druga prodaja neveljavna, ker je prodajalec s prvo prodajo in izročitvijo garaže v posest že razpolagal s svojo lastninsko pravico.
Sodba II Ips 83/93 — Vrhovno sodišče