razlaga pogodbe
Sentenca
Pri razlagi pogodbenih določil mora sodišče uporabiti jezikovno in namensko razlago, pri čemer je treba iskati skupen namen pogodbenih strank (82. člen OZ). Jasna pogodbena določila se razlagajo tako, kot se glasijo, brez nepotrebnega iskanja skritih pomenov. Če je v pogodbi določen rok veljavnosti in izključena možnost enostranskega preklica, je takšna zaveza za stranki zavezujoča do izteka dogovorjenega roka.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Energetski zakon (EZ-1)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila določba o nepreklicnosti sporazuma do 31. 12. 2027 jasna, zato enostranski izbris služnosti iz zemljiške knjige ni povzročil prenehanja veljavnosti sporazuma.
VSC Sodba Cpg 94/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri razlagi plačila dodatka za delo upoštevalo dejstvo, da delodajalec ni preverjal ali korigiral zneska, kar kaže na dogovor o fiksni višini plačila.
VDSS Sodba Pdp 199/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena OZ · 82. člen OZ · 82. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen, odstavek 2 ZDR · 11. člen ZDR · 11. člen, odstavek 1 ZDR · 127. člen ZDR · 127. člen, odstavek 1 ZDR · 29. člen ZDR · 29. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 163. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da jezikovna razlaga spornega določila dopušča dve možni razlagi, zato je bila potrebna uporaba metode iskanja skupnega namena pogodbenikov.
VSL Sodba I Cpg 306/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus prebijanja jasnega besedila cesijske pogodbe s sklicevanjem na kasnejši podpis predloga za kompenzacijo kot dokaz o drugačni vsebini pogodbe.
VSL Sodba I Cpg 132/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo, da realizacija odstopnega upravičenja sama po sebi razrešuje vprašanje skupnega namena strank in pravne narave pogodbe kot licenčne pogodbe.
VSRS Sklep III Ips 25/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zapis zneska v pogodbi predstavlja pisno pomoto, saj je bilo iz dokazov razvidno, da je bil skupni namen strank drugačen od dobesednega zapisa v uvodnih določbah pogodbe.
VSL Sodba I Cp 1183/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je določba 2.2. najemne pogodbe jasna, zato razlaga po drugem odstavku 82. člena OZ ni bila potrebna.
VSL Sodba I Cpg 291/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 375. člen OZ · 381. člen OZ · 82. člen OZ · 82. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 667. člen ZPP · 180. člen ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZPP · 214. člen, odstavek 1 ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da besedna zveza „vse obračunane zamudne obresti“ v pogodbi ne vključuje že plačanih obresti, saj je obveznost s plačilom že prenehala.
VSL Sodba I Cpg 583/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi družbene pogodbe upoštevalo, da so družbeniki določene obveznosti izpolnjevali na kasnejših sejah skupščine, zato je štelo, da se določba o imenovanju organov nanaša tudi na kasnejše mandate, ne le na prvo sejo.
VSL Sodba I Cpg 690/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 82. člen OZ · 82. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 254. člen ZGD-1 · 297.a člen ZGD-1 · 297.a člen, odstavek 1 ZGD-1 · 395. člen ZGD-1 · 395. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 395. člen, odstavek 1, točka 2 ZGD-1 · 397. člen ZGD-1 · 397. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 504. člen ZGD-1 · 510. člen ZGD-1 · 510. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 514. člen ZGD-1 · 522. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 -
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more uveljavljati neusklajenosti med zapisano in dejansko voljo kot podlago za razlago, če gre zgolj za miselni pridržek.
VSL Sodba I Cpg 200/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je opozorila, da je sodišče prve stopnje napačno odstopilo od jezikovne razlage jasnih pogodbenih določil v korist subjektivnih navedb tožnikov.
VSM Sodba I Cp 859/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri razlagi izvensodne poravnave ugotovilo, da je bil skupni namen strank celovita ureditev vseh razmerij in prekinitev stikov, izstop iz družbe pa je bil le sredstvo za dosego tega cilja, ne pa edini predmet poravnave.
VSL Sodba II Cp 575/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bil namen spornega določila ureditev medsebojnih razmerij strank v primeru prenehanja pogodbenega sodelovanja, kljub nejasnemu besedilu, ki se je nanašalo na moteno dejavnost.
VSC Sodba Cp 238/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni imela pravice do selektivnega plačevanja terjatev tožeče stranke, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z ekonomsko logiko dogovorjene provizije.
VSL Sodba I Cpg 193/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi jasnega besedila pogodbe presodilo, da se dogovorjeni pavšalni znesek stroškov nanaša na stroške, ki so nastali pred podpisom pogodbe, in ne na stroške, ki bi nastali v prihodnosti.
VSL Sodba I Cpg 338/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dogovor o sprejemu odpadkov v regijski center za ravnanje z odpadki ne pomeni avtomatičnega prevzema izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
VSL Sodba I Cpg 737/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno dojemanje strank o pomenu določila ne zadošča za uporabo razlagalnih pravil, temveč mora biti določilo objektivno nejasno.
VSRS Sodba III Ips 11/2018-3 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je na podlagi jasnega besedila pisnega dogovora zavrnilo trditev o obstoju dodatnega ustnega dogovora o plačilu zneska, ki v pisni pogodbi ni bil zapisan.
VSL Sodba I Cp 250/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obstoj ustnega dogovora o najemu parkirnih mest, ki ni bil vključen v pisno pogodbo, in ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala resnične volje obeh strank za tak dogovor.
VSL Sodba I Cpg 985/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je posojilojemalec prejeta sredstva takoj prenakazal tretji osebi za poplačilo dolga, ne spreminja pravne narave posojilne pogodbe med strankama.
VSRS Sodba II Ips 122/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je zavrnilo revizijsko trditev, da je bila darilna pogodba glede predmeta jasna, in potrdilo, da predmet darilne pogodbe v primeru solastnine ne more presegati obsega solastniškega deleža darovalca, ne glede na navedbe v pogodbi.
VSRS Sodba II Ips 60/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji pogodbe o ekskluzivnosti poudarilo, da zgolj jezikovna razlaga ne zadošča za ugotovitev pomena določil o premiji za ekskluzivnost.
VSL Sklep I Cpg 839/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ozko dobesedno razlago roka za zaposlitev, ker bi ta bila v nasprotju z dejanskim namenom pogodbe o sofinanciranju izobraževanja.
VSL Sodba II Cp 602/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo razmerij do drugih kupcev kot indica za razlago toženčeve pogodbe, saj je bila sporna določba v njegovem primeru jasna.
VSL sodba II Cp 747/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 239. člen OZ · 239. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen OZ · 82. člen, odstavek 1 OZ · 9. člen OZ · 9. člen, odstavek 1 ZPP · 2. člen ZPP · 2. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri razlagi gradbene pogodbe poudarilo, da določba o obračunu po dejanskih količinah in enotnih cenah ni v nasprotju z drugimi pogodbenimi določili, če skupni namen strank kaže na takšen način določitve cene.
VSL sodba I Cp 67/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pogodbeno določilo postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o njegovi jasnosti, zlasti kadar sta stališči strank o vsebini določbe diametralno nasprotujoči in jima je mogoče priznati relevantno težo.
VSRS sodba II Ips 95/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more z revizijo uspešno izpodbijati dejanskega stanja zgolj s ponavljanjem lastne interpretacije spornega pogodbenega določila, saj je ugotavljanje namena pogodbenikov v pristojnosti sodišč prve in druge stopnje.
VSRS sodba in sklep II Ips 3/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmotno opustilo ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov, ker je zgolj na podlagi dobesedne razlage štelo pogodbeno določilo za jasno.
VSL sklep II Cp 1683/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe upoštevalo, da sta stranki v pogodbi izrecno določili kriterij prevzema obveznosti iz odprtih sodnih postopkov, kar je toženi stranki omogočilo uveljavljanje intervencijskega interesa.
VSL sodba I Cpg 1608/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik s sklicevanjem na spornost določil ni uspel vzbuditi dvoma v njihovo jasnost, zato nadaljnje ugotavljanje skupnega namena strank ni bilo potrebno.
VSRS sodba II Ips 146/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o zastopanju športnika upoštevalo dejanski način izpolnjevanja obveznosti in ugotovilo, da je bila narava razmerja širša od klasičnega posredovanja, saj je vključevala tudi pravico do deleža od igralčevih dohodkov.
VSRS sklep II Ips 226/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri razlagi prodajne pogodbe treba upoštevati skupen namen pogodbenikov kot del poslovne podlage, tudi če ta v pogodbi ni izrecno opredeljen.
Sklep III Ips 68/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi izročilne pogodbe poudarilo pomen ugotavljanja prave volje strank nasproti zgolj jezikovni razlagi zapisa pogodbe.
VSL sodba I Cp 2814/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila predmetna pogodba o razmejenih aktivnostih nična zaradi neskladnosti s prisilnimi predpisi o javnem naročanju (ZJN-1).
VSL sodba I Cpg 1125/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil skupen namen strank sklenitev zakupne pogodbe za določen čas brez možnosti podaljšanja, zato določba ni bila nejasna in ni zahtevala uporabe razlagalnih pravil iz 83. člena OZ.
VSL sodba II Cp 3582/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da razlaga skupnega namena strank ni potrebna, ker pogodbena določba v konkretnem primeru ni bila sporna.
VSL sklep I Cp 528/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik po desetletni izvršitvi pogodbe o prenosu posesti ne more zahtevati izpraznitve nepremičnine zgolj zaradi naknadnega nasprotovanja uporabi.
Sodba in sklep II Ips 144/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da pojem uporabe pogodbe neločljivo vključuje tudi vprašanje njene pravilne razlage.
VSL sodba I Cp 3908/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo naravo vlaganj v telefonsko omrežje in vprašanje njihove pretvorbe v posojilo.
Sodba III Ips 187/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče napačno štelo, da je določba o obrestni meri jasna, namesto da bi skozi razlagalna pravila ugotavljalo skupni namen strank glede načina določanja spremenljive obrestne mere.
Sklep II Ips 737/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi gradbene pogodbe zavrnilo uporabo pravila contra proferentem (83. člen OZ), ker sta se stranki o spornih postavkah cene inženiringa aktivno pogajali.
VSL sodba I Cpg 288/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri spornem sporazumu o odškodnini raziskati dejanski namen strank, saj besedilo samo po sebi ni dalo jasnega odgovora o obveznosti plačila.
VSL sklep II Cp 182/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi upoštevalo pričakovanje tožeče stranke, da bo računalniški program skladen s slovenskimi računovodskimi standardi in omogočal specifične funkcionalnosti, kar je bilo del ponudbe tožene stranke.
VSL sodba I Cpg 901/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da z razlago pogodbe ni mogoče naknadno spreminjati vsebine, ki je stranki ob sklenitvi nista soglasno opredelili.
Sodba in sklep II Ips 92/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženka ni uspela izkazati spornosti 10. člena najemne pogodbe, ki se je nanašal na soglasje za vlaganja v nepremičnino, zato je bila razlaga sodišča skladna z jezikovnim pomenom določbe.
Sodba II Ips 968/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila možnost znižanja kupnine zaradi predčasnega plačila v pogodbi omejena le na prva dva obroka, zato toženka ni bila upravičena do diskonta za kasnejša plačila.
Sodba II Ips 970/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno razlagalo vsebino sporazuma, ne da bi ugotavljalo skupen namen strank glede obveznosti plačila odškodnine.
Sklep II Ips 691/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o delu upoštevalo navedbe strank o popustu pri ceni in preveč zaračunanih delih ter jih presodilo v skladu z ugotovljeno pogodbeno voljo.
Sodba II Ips 365/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v obravnavanem primeru presojalo sporno določbo 10. člena pogodbe o licenci in ugotovilo, da je bila dokazna ocena o namenu strank dejansko vprašanje.
Sodba II Ips 279/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranki, ki pristane na zanjo neugodno razlago pogodbe, ni mogoče očitati pristranskosti, zato takšna razlaga predstavlja močan indic za ugotovitev prave pogodbene volje.
Sklep III Ips 111/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče na podlagi izpovedb zaključilo, da je bila pogodba neodplačna, čeprav bi zapis pogodbe omogočal drugačno razlago.
VSK sodba in sklep I Cpg 212/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o prednostnem poplačilu upoštevalo, da je bila pogojna vezanost na prodajo dveh nepremičnin bistvena za razumevanje obveznosti toženca.
Sodba in sklep II Ips 45/2004 in Cp 14/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni raziskovalo namena pogodbenikov, ker tožena stranka ni zatrjevala, da bi bila dejanska volja drugačna od zapisane v avtorski pogodbi.
VSK sodba I Cp 1438/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o ureditvi razmerij med solastnikoma upoštevalo skupen namen pogodbenikov, da se odmena za uporabo poslovnega prostora plačuje le v obdobju, ko ga dejansko koristi tožena stranka.
VSK sodba in sklep I Cp 460/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da kogentnih davčnih predpisov (DDV) ni mogoče spreminjati s pogodbeno avtonomijo, zato se razlaga pogodbe v takšnem primeru omeji na presojo pravilnosti izračuna zneskov v okviru dogovorjenih obveznosti.
VSL sodba I Cpg 1111/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 99. člen -
Sodišče je zavrnilo razlago stranke, ker ni bila v skladu s skupnim namenom pogodbenikov in načeli obligacijskega prava.
VSL sodba I Cpg 49/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri razlagi pogodbe treba dati prednost dejanski volji strank pred morebitnim napačnim pisnim zapisom.
Sodba III Ips 30/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravila o razlagi pogodbe, ker ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo ugovorov in dokazov stranke glede vsebine sporazuma o jamstvu.
VSC sklep Cp 509/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri razlagi termina 'prekinitev' ugotovilo, da je bil skupen namen pogodbenikov plačilo zakupnine za obnovo poškodovanih površin po prenehanju uporabe predmeta zakupa.
Sodba II Ips 407/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je podpisnik pogodbe prevzel obveznost osebno ali v imenu pravne osebe, pri čemer je bila ključna interpretacija vloge podpisnika v pogodbenem besedilu.
Sodba II Ips 160/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki ni bil sprejet v skladu z internimi akti družbe, predstavlja veljavno pravno podlago za izplačilo odpravnine direktorju.
Sklep VIII Ips 329/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more pričakovati, da bo sodišče samo raziskalo vse možne pomene pogodbenih določb, če te niso bile jasno in določno opredeljene v okviru trditvenega bremena.
Sklep in sodba III Ips 86/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je ponudba za znižanje premij pri zavarovanju dejansko predstavljala pocenitev istovrstne storitve ali zgolj ponudbo storitve drugačne kakovosti.
VSL sklep I Cpg 416/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe poudarilo, da zgolj gramatična metoda ne zadošča za ugotovitev prave pogodbene volje, zlasti kadar je formulacija v pogodbi nejasna ali pomanjkljiva.
VSC sodba Cp 1728/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno razlagalo dogovor o prevzemu obveznosti, saj ni presojalo okoliščin, ki bi potrdile, da bi bila razlaga o poravnavi neobstoječe obveznosti nelogična in brezpredmetna.
VSL sklep I Cpg 1426/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno razlagati pogodbo v primerih, ko so določila nejasna ali ročno popravljena, pri čemer mora izhajati iz namena strank v času sklepanja pogodbe.
VSL sklep I Cpg 1194/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obveznost vračila vložka v družabniški pogodbi neodvisna od tega, ali je do prenehanja pogodbe prišlo sporazumno ali z enostranskim razdrtjem.
VSL sodba I Cp 740/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji najemne pogodbe ugotovilo, da je bila volja strank glede predmeta najema in plačila najemnine jasno izražena, zato je zavrnilo izvajanje dokazov, ki bi nasprotovali jasnemu besedilu pogodbe.
VSL sodba I Cpg 381/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno razlagalo določbo o zadržani kupnini za solidnost posla, kar je privedlo do napačne presoje o zapadlosti terjatve.
VSL sklep I Cpg 993/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri razlagi kupoprodajne pogodbe upoštevati fazo pogajanj, da ugotovi, ali je bila volja pogodbenikov usmerjena v prenos nepremičnine, obremenjene s hipoteko, kljub določilom o bremen prostem prenosu.
VSL sklep II Cp 690/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pogodbeno določilo o mesečnem plačilu pavšalnega zneska razlagalo kot obveznost plačila mesečne akontacije, skladno z izrecnim zapisom v pogodbi.
VSL sodba I Cpg 1493/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo sporazum o odpovedi zahtevkom, ne da bi izvedlo dokaze za ugotovitev dejanske volje strank glede obsega odpovedi.
VSL sklep I Cp 3/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi najemne pogodbe presojalo vsebino dopisov in izpovedi prič, da bi ugotovilo, ali je bila zaveza za vrnitev stroškov vezana na predčasno odpoved pogodbe.
VSK sodba Cp 1025/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ugotavljanje namena strank in okoliščin, v katerih je bila pogodba sklenjena, sodi v domeno dejanskega stanja, ki ga revizijsko sodišče ne more preizkušati.
Sodba II Ips 252/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja o tem, ali je bila izražena volja strank ustrezno upoštevana glede na morebitne nasprotujoče si jasne izjave, vselej stvar dokazne ocene sodišča v konkretnem sporu.
VSL sklep I Cpg 581/97 — Višje sodišče v Ljubljani