sklepčnost tožbe
Sentenca
Sklepčnost tožbe je procesna predpostavka, pri kateri sodišče presoja, ali iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Če tožeča stranka ne navede pravno odločilnih dejstev, ki bi utemeljevala zahtevano pravno posledico, ali če tožbeni zahtevek ni v skladu z zatrjevanimi dejstvi, je tožba nesklepčna (318. člen ZPP). Sodišče v takem primeru ne more ugoditi zahtevku, saj pravna podlaga za odločitev ne izhaja iz trditvene podlage stranke.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Odlok o oskrbi s pitno vodo (Odlok o oskrbi s pitno vodo)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO)
- Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva 2003/88/ES Evropskega…)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o bančništvu (ZBan-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o minimalni plači (ZMinP)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pri zahtevkih za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti preozka zahteva po trditveni podlagi glede intenzitete bolečin pomeni poseg v pravico do sodnega varstva.
VSL Sklep II Cp 165/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni podala zadostne dejanske podlage za uveljavljanje neupravičene obogatitve, saj je namesto navedb o prikrajšanju in obogatitvi le prepisovala sodno prakso.
VSL Sklep I Cpg 453/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni izpolnila trditvenega bremena glede specifikacije obsega škode, kar je povzročilo nesklepčnost tožbe.
VSL Sodba I Cp 1968/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji sklepčnosti tožbe v odškodninski zadevi zaradi poplav uporabilo test hipotetične resničnosti tožbenih navedb.
VSM Sklep I Cpg 64/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek zoper drugega toženca, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da v sporu ni pasivno legitimiran, čeprav je tožba postala sklepčna.
VSL Sklep II Cp 1033/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prehitro odločilo o stvarni pristojnosti na podlagi novega zakona, ne da bi tožniku omogočilo prilagoditev tožbe novi zakonski ureditvi.
VSL Sklep III Cp 2006/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da toženkin ugovor nesklepčnosti ne more omajati sklepčnosti tožbe, saj se ta presoja le po navedbah tožnika, ugovori pa so predmet dokazovanja utemeljenosti.
VDSS Sodba in sklep Pdp 263/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 200. člen ZDR-1 · 200. člen, odstavek 3 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 7. člen -
Sodišče ni smelo zaključiti, da je tožba nesklepčna, ne da bi se predhodno opredelilo do trditvene podlage tožnice in ji omogočilo dopolnitev navedb glede višine zahtevka.
VSM Sklep I Cpg 120/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da toženka zamenjuje sklepčnost tožbe z utemeljenostjo zahtevka, pri čemer je ugovor o izrabi ur znotraj referenčnega obdobja stvar dokazovanja toženke, ne pa pogoj za sklepčnost tožbe.
VDSS Sodba Pdp 134/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Kolektivna pogodba za dejavnost… · v pravni podlagi ni navedenega št. člena ZDR-1 · 144. člen ZDR-1 · 146. člen ZDR-1 · 148. člen ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZPP · 214. člen, odstavek 1 ZPP · 243. člen ZPP · 286. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPP · 7. člen ZZDej · 52.a člen -
Sodišče je poudarilo razliko med obstojem škode in njeno višino ter opozorilo na dolžnost sodišča do materialnega procesnega vodstva v primeru pomanjkljivih navedb.
VSM Sklep I Cp 801/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženka je zmotno enačila sklepčnost tožbe z vsebinsko utemeljenostjo zahtevka; ugovor o izrabi ur znotraj referenčnega obdobja je ugovor, za katerega nosi trditveno in dokazno breme toženka, ne da bi to vplivalo na sklepčnost tožbe.
VDSS Sodba Pdp 49/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju, ker je tožnica sama zatrjevala, da skupno premoženje ne obstaja, kar izključuje možnost ugotavljanja deležev na njem.
VSL Sodba in sklep II Cp 2214/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med sklepčnostjo tožbe, ki se presoja na podlagi podanih trditev, in dokazano višino zahtevka, ki je predmet dokaznega postopka.
VSM Sodba I Cpg 224/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila tožba presojana z vidika zadostnosti trditvene podlage za obračun zavarovalne premije.
VSL Sodba II Cpg 303/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se vprašanje popolnosti in sklepčnosti tožbe ne sme mešati z vprašanjem uspešnosti dokaznega postopka.
VSL Sodba I Cp 838/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je tožnica kljub pavšalnim ugovorom toženke zadostila trditvenemu bremenu, saj je navedla dovolj dejstev za utemeljitev zahtevka.
VSC Sodba Cpg 75/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno štelo tožbo za nesklepčno po višini, ker tožnica ni razčlenila deleža stroškov na posamezne vhode, čeprav toženka takšne konkretizacije ni obrazloženo prerekala.
VSL Sklep I Cp 2102/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 214. člen -
Če tožbene trditve o teku zakonskih zamudnih obresti niso skladne z materialnim pravom, se tožba šteje za neodpravljivo nesklepčno v tem delu.
VSL Sodba II Cp 1326/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Potrebna stopnja konkretizacije tožbenih trditev je odvisna tudi od nasprotne stranke in njenih obrambnih navedb v postopku.
VSL Sodba I Cpg 200/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno ocenilo nesklepčnost tožbe zaradi domnevne pomanjkljivosti v navedbah o vrednosti zapuščine, čeprav so tožniki podali zadostne trditve o prikrajšanju nujnega deleža.
VSL Sklep I Cp 1865/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V sporih majhne vrednosti, ki se nadaljujejo po ugovoru zoper sklep o izvršbi, se sklepčnost tožbe presoja na podlagi predloga za izvršbo in prve pripravljalne vloge tožeče stranke.
VSL Sodba II Cp 1448/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice, ker v tožbi ni zatrjevala dejstva o svoji invalidnosti III. kategorije, zato tega dejstva ni mogla dokazovati s predloženimi listinami.
VDSS Sodba Pdp 594/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je neutemeljeno zaključilo, da tožba ni sklepčna glede odškodnine za nesrečo pri delu, saj so bile navedene okoliščine predmet dokaznega postopka in ne vprašanje same sklepčnosti.
VDSS Sklep Pdp 387/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da tožbene navedbe niso bile sklepčne, saj je tožeča stranka sama izključila obstoj obligacijskega razmerja z drugim tožencem, kar predstavlja nepopravljivo nesklepčnost.
VSL Sodba II Cp 1263/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri združenih zahtevkih vsak posamezen znesek individualiziran in povezan z določenim historičnim dogodkom, sicer tožba ne izpolnjuje pogojev za sklepčnost.
VSL Sodba II Cpg 201/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Tožnica v sporu majhne vrednosti ni konkretizirala elementov obračuna dobavljene toplote, zaradi česar toženec ni mogel preizkusiti pravilnosti obračuna in se zoper njega ustrezno braniti.
VSL Sodba I Cp 466/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno presodilo sklepčnost tožbe, saj je od tožnika zahtevalo preveliko stopnjo konkretizacije dejstev že v fazi vložitve tožbe, čeprav je bila dejanska podlaga smiselno povezana z zahtevkom.
VSL Sklep I Cpg 358/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem gospodarskem sporu je bila tožba ocenjena kot nesklepčna po višini, ker tožnica ni podala navedb o količini opravljenih storitev in cenah za posamezne enote pri obračunu vtoževanih računov.
VSL Sodba II Cpg 294/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali tožnikove trditve o izgubi gotovine v višini 19.000 EUR ustrezajo standardu sklepčnosti za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
VSL Sodba II Cp 262/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu, ker je namesto konkretne navedbe obsega del in cene zgolj predložila gradbeno knjigo in drugo listinsko dokumentacijo, ne da bi jo v tožbi obrazložila.
VSL Sodba II Cp 1936/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je ocenilo, da se vprašanje vloge zastopnika pri sklenitvi pogodbe lahko razjasni z izvedbo dokazov, čeprav so bile trditve o konkretnih izjavah pomanjkljive.
VSL Sklep I Cpg 668/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo odškodninske odgovornosti, če iz dejanske trditvene podlage izhaja utemeljenost zahtevka.
VSC Sodba Cp 444/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo možnost, da bi tožnica v okviru istega zahtevka naknadno spreminjala tožbo zaradi pomanjkljive sklepčnosti glede vlaganj v nepremičnino.
VSL Sodba II Cp 1589/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da napačen ID znak nepremičnine ne pomeni nesklepčnosti, ker je bilo stanovanje v tožbi opisno dovolj določno opredeljeno in je bilo skozi postopek jasno, katera nepremičnina je predmet spora.
VSL Sodba I Cp 1683/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 318. člen -
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, če je tožba nesklepčna, saj dokazovanje dejstev, ki niso pravno relevantna za utemeljitev zahtevka, ne vpliva na končni izid postopka.
VSC Sodba Cp 251/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva po predložitvi privatnega izvedenskega mnenja za sklepčnost tožbe ni ekonomična in bi bila v nasprotju z načelom kontradiktornosti.
VSRS Sklep II Ips 20/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 72. člen -
Sodišče je poudarilo, da od tožeče stranke ni mogoče zahtevati, da v tožbi podrobno opisuje vsebino gradbenih načrtov ali situacij, če se na te dokumente v utemeljitev zahtevka iz podjemne pogodbe ustrezno sklicuje.
VSRS Sklep III Ips 66/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 619. člen -
Tožnica je zahtevala ugotovitev solastninske pravice na podlagi trditev o skupnem premoženju zakoncev, kar je pravno neskladno, saj gre za dva različna stvarnopravna instituta.
VSL Sodba I Cp 2380/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrnilo tožbeni zahtevek kot nesklepčen zgolj zato, ker delovno razmerje tožniku ni prenehalo, čeprav je tožnik uveljavljal odškodnino za neizrabljen letni dopust zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja.
VDSS Sodba Pdp 614/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik lahko v ločenih postopkih uveljavlja nadomestilo za različne načine izkoriščanja avtorskih del (npr. glasbena dela v RA programih in avdiovizualna dela), saj gre za deljive terjatve z različnimi pravnimi podlagami.
VSL Sodba II Cp 1444/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da se sklepčnost presoja izključno na podlagi trditev tožeče stranke, ne glede na kasnejšo dokazno oceno listin.
VSL Sodba I Cp 1051/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila spoznana za nesklepčno, ker tožeča stranka ni pojasnila višine posameznih vrst stroškov niti ključev njihove delitve, kar je nujno za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obratovalnih stroškov.
VSC Sodba Cp 200/2019 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 318. člen -
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek kot nesklepčen, ker tožnik ni podal trditvene podlage, ki bi utemeljevala zakonitost njegove odsotnosti z dela zaradi neposredne nevarnosti.
VDSS Sodba Pdp 143/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je materialnopravno zmotno šteti tožbo za neodpravljivo nesklepčno, če iz dejanskih navedb jasno izhaja, da je pravna podlaga za prejem sredstev odpadla.
VSRS Sklep II Ips 191/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so bile navedbe tožeče stranke o opravljanju upravniških storitev, pravnem temelju in izstavljenih računih zadostne za sklepčnost tožbe, čeprav so bile sprva splošne.
VSL Sodba I Cpg 79/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru so za sklepčnost zadoščale trditve o obstoju ustnega dogovora, opravljenih storitvah in višini pavšalnega plačila za določeno obdobje.
VSL Sodba II Cpg 44/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je v pritožbi uveljavljala nesklepčnost tožbe zaradi pomanjkljive substanciacije elementov neupravičene obogatitve in odškodninske odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 2870/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je neutemeljeno zavrnilo zahtevek zaradi nesklepčnosti, ker je svojo odločitev oprlo na vsebino pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je stranke niso predložile in nanjo niso opirale svojih trditev.
VSL Sklep II Cp 2189/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 557. člen -
Tožba je bila nesklepčna, ker tožnika nista navedla dejstev, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali sta pri sklenitvi pogodbe nastopala kot potrošnika po 1. členu ZVPot, kar je pogoj za uporabo ugodnejših jamčevalnih rokov.
VSRS Sklep II Ips 263/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pritožbeno sodišče pri presoji sklepčnosti tožbe ni vezano na oceno sodišča prve stopnje, vendar mora ob ugotovitvi nesklepčnosti na pritožbeni stopnji spoštovati ustavno pravico stranke do izjave.
VSK Sklep Cpg 205/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti, ker je pojasnila način izračuna zneskov po posameznih računih, kar je tožencu omogočilo, da konkretno navede razloge za morebitno napačnost izračunov.
VSL Sodba II Cp 1206/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je zmotno enačila nesklepčnost tožbe z nedokazanostjo tožbenih trditev.
VSL Sodba II Cpg 589/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru tožb upravnikov zadošča osnovna opredelitev strukture stroškov, medtem ko se podrobnejša dokazna razbremenitev zahteva šele po podanem ugovoru toženca.
VSL Sodba II Cpg 263/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je v konkretnem primeru navedla vso dejstveno in pravno podlago za vtoževane račune, zato je bila tožba ocenjena kot sklepčna.
VSC Sodba Cpg 110/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavzelo stališče, da zahteva po predložitvi specifičnega obračuna kredita kot edinega dokaza za utemeljenost terjatve predstavlja prestrogo tolmačenje procesnih pravil.
VSL sklep II Cpg 1042/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zamudna sodba razveljavljena, ker tožbene navedbe niso vsebovale zadostne dejanske podlage za ugotovitev temelja odškodninske odgovornosti delodajalca.
VDSS sklep Pdp 312/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba datumov zapadlosti na verodostojnih listinah ne nadomesti manjkajočih trditev o dolžini in opredelitvi obračunskega obdobja, saj bi bila identifikacija zahtevka sicer rezultat nedopustnega ugibanja.
VSL sodba II Cpg 720/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo meje trditvenega bremena tožeče stranke v primeru izpodbijanja terjatev iz naslova stroškov upravljanja in obratovanja v postopku, ki se je začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine.
VSL sodba II Cpg 712/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pritožba zaradi nesklepčnosti ne more biti uspešna zgolj z zatrjevanjem pomanjkanja dokaznih listin, temveč mora izkazati, da tožeča stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev o naravi in poteku poslovnega razmerja.
VSC sodba Cpg 129/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je zahtevek za izplačilo nadur sklepčen, če tožnik v vlogi jasno opredeli obseg opravljenega dela in število že plačanih ali koriščenih ur.
VDSS sklep Pdp 731/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno izvedlo dokazni postopek za ugotavljanje dejstev, ki bi morala biti razvidna že iz tožbenih navedb za presojo sklepčnosti.
VSRS sklep II Ips 332/2014 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni navedla pravotvornih dejstev, ki bi utemeljevala ničnost pogodbe, zato je sodišče revizijske navedbe o neutemeljeni opustitvi tega zahtevka zavrnilo kot neutemeljene.
VSRS sodba in sklep II Ips 277/2014 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni zadostno utemeljila tožbenega zahtevka za plačilo stroškov oskrbe s pitno vodo, saj ni navedla odločilnih dejstev za preizkus utemeljenosti terjatve.
VSL sodba II Cpg 1741/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker zgolj pomoč pri odplačevanju kredita za nepremičnino druge osebe ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na tej ali kasneje kupljenih nepremičninah.
VSRS sodba II Ips 181/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 285. člen -
Tožnica ni navedla določnih datumov gradnje, ki so bili v njeni spoznavni sferi, zato tožba ni bila sklepčna.
VSL sodba II Cp 2545/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v postopku, ki se je začel kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni ustrezno individualizirala zahtevka niti po pozivu sodišča, zato je bila tožba zavržena.
VSL sklep II Cpg 1466/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je neutemeljeno ugovarjal nesklepčnosti tožbe, saj so tožniki navedli dejstva, ki so ob dokazani utemeljenosti utemeljevala obligacijskopravni zahtevek za plačilo dolga.
VSK Sodba I Cp 519/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik v odškodninski zadevi ni zatrjeval vzročne zveze med ravnanjem organov in neuspehom pri izdaji začasne odredbe, zato zahtevek ni bil sklepčen.
VSRS sodba II Ips 345/2013 — Vrhovno sodišče
-
Nesklepčnost tožbe se ocenjuje glede na trditveno podlago, ki jo lahko tekom postopka dopolni tudi toženec s svojimi navedbami.
VSL sklep II Cpg 1071/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik s svojimi trditvami ni izkazal vzročne zveze med ravnanjem tožencev in nastalo škodo, saj je navajal le pravne standarde namesto konkretnih dejstev.
VSL sodba I Cp 1496/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se breme konkretnega prerekanja dejstev na toženo stranko prevali šele po tem, ko tožeča stranka svojo terjatev dovolj konkretizira.
VSL sodba II Cpg 686/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je zadostila trditvenemu bremenu z navedbo identifikacijskih znakov nepremičnin, njihove vrste rabe, površine in določnega zneska terjatve.
VSC sodba Cp 1/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik ni izkazal nesorazmernosti darila, saj ni utemeljil svojih trditev o tem, da je bila vrednost poslovnega deleža glede na njegovo premoženjsko stanje in dolgoletne poslovne izkušnje nesorazmerno visoka.
VSL sklep I Cpg 611/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik po ugovoru toženca konkretizirati obračun, da lahko sodišče preizkusi pravilnost izračuna spornega stroška.
VSL sodba I Cp 2652/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri denarnih zahtevkih (npr. uporabnina) za sklepčnost tožbe ni nujno, da so vsi elementi izračuna (mesečni zneski in zapadlost) vsebovani neposredno v tožbenem predlogu, če izhajajo iz trditvene podlage.
VSC sodba Cpg 49/2015 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče druge stopnje je napačno enačilo vprašanje dokazanosti višine škode z vprašanjem sklepčnosti tožbe, pri čemer ni upoštevalo neprerekanih dejstev glede višine škode.
VSRS sklep II Ips 49/2013 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je kljub napačnemu datumu sklenitve sodne poravnave pravilno navedla opravilno številko in sodišče, zato je bil predmet izpodbijanja dovolj določen.
VSL sklep I Cp 3534/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je za presojo sklepčnosti bistvena celotna trditvena podlaga, ne zgolj formalne navedbe v začetnem aktu.
VSRS sklep II Ips 186/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni dovolj konkretiziral trditev o višini škode in ker so bile trditve nesklepčne.
VSK sodba Cpg 390/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožena stranka je ugovarjala, da preizkus izračuna stroškov po posameznih postavkah ni mogoč, kar je sodišče pravilno opredelilo kot vprašanje utemeljenosti in ne sklepčnosti.
VSL sodba I Cpg 1165/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožba sklepčna, ker se je tožeča stranka v navedbah glede zapadlosti in višine najemnin sklicevala na priloge, kar je omogočilo preizkus terjatve.
VSL sodba II Cp 2030/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožeča stranka navedla minimum dejstev za sklepčnost, saj tožena stranka ni konkretizirano ugovarjala stroškom zapore ceste.
VSK sodba in sklep Cpg 218/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZPP · 458. člen -
Sodišče je poudarilo, da pomanjkljiva dokumentarna podlaga (npr. predložitev izkaza za krajše obdobje, kot ga določa pogodba) ne pomeni nesklepčnosti tožbe, temveč gre za vprašanje uspešnosti dokazovanja tožbenih trditev.
VSRS sklep III Ips 58/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožba napačno ocenjena kot nesklepčna, saj je tožnica podrobno obrazložila zahtevek tako po temelju (neupravičena obogatitev) kot po višini.
VSL sklep I Cp 146/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bilo navedeno, da za sklepčnost tožbe upravnika večstanovanjske stavbe zadošča pojasnilo ključev delitve stroškov po posameznih postavkah, ugovori o nemožnosti preizkusa izračuna pa se nanašajo na utemeljenost zahtevka, ne na njegovo sklepčnost.
Sodba III Ips 13/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 318. člen -
Sodišče je pojasnilo, da ugovor tožene stranke o nemožnosti preizkusa izračuna stroškov upravljanja ne posega v sklepčnost tožbe, saj gre za vprašanje dokazne utemeljenosti zahtevka.
Sodba III Ips 5/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP -
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge, ker tožbeni zahtevek na podlagi zatrjevanih dejstev ni bil materialnopravno utemeljen.
VSL sodba II Cp 194/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predložitev faktur in razdelilnikov stroškov ne predstavlja zadostne trditvene podlage za sklepčnost tožbe upravnika.
VSL sodba II Cp 17/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v zamudnem postopku ne sme preizkušati resničnosti dejstev z dokazi, temveč mora pri nesklepčni tožbi postopati v skladu z določbami 318. člena ZPP.
VSC sklep Cp 585/2013 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila tožba na izpraznitev stanovanja nesklepčna, ker tožeča stranka ni postavila oblikovalnega zahtevka za razvezo najemne pogodbe kljub spornosti krivdnih razlogov za odpoved.
VSL sodba II Cp 3333/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za odkup stanovanja po SZ ni sklepčen, če toženec v času vložitve tožbe ni več zemljiškoknjižni lastnik stanovanja.
VSL sodba II Cp 2697/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na listinske dokaze ne more nadomestiti manjkajočih trditev o višini, podlagi in zapadlosti terjatve, ki so nujne za sklepčnost tožbe.
Sodba III Ips 45/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 351. člen -
Sodišče je izpostavilo, da neprerekana dejstva ne morejo nadomestiti manjkajoče materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Sodba in sklep II Ips 615/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je tožena stranka z odgovorom na tožbo dopolnila pomanjkljivosti v tožbenem opisu kršitve znamke, česar pritožbeno sodišče pri presoji nesklepčnosti ni upoštevalo.
Sklep III Ips 84/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ne sme zavrniti zahtevka kot nesklepčnega zgolj zato, ker je tožeča stranka vtoževala nižji znesek, kot bi ga utemeljeno lahko na podlagi zatrjevanih dejstev.
VSL sklep I Cpg 281/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru tožba ni bila sklepčna glede odškodninskih zahtevkov, saj tožnik ni obrazložil višine vtoževanih postavk.
VDSS sklep Pdp 1237/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni naloga sodišča, da samo iz obsežnih prilog razbira pravno relevantne navedbe, če te niso jasno razvidne iz tožbe.
VSL sodba II Cp 1143/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo na logično nedoslednost tožbe, kjer je tožnica trdila, da je pogodba že sklenjena, hkrati pa je zahtevala njeno sklenitev; nesklepčnost se v takem primeru lahko razteza le na zavezovalni pravni posel.
Sklep II Ips 181/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožnica ni konkretizirala višine in oblike deviznih prihrankov ob prenehanju življenjske skupnosti, temveč je navajala le kasnejše finančne transakcije.
Sodba II Ips 283/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo štelo za nesklepčno, ker je bila v uvodu tožbe navedena ena družba, v tožbenem zahtevku pa druga.
VSL sklep I Cpg 740/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da ugotovitveni zahtevek ne more nadomestiti oblikovalnega zahtevka, če je pravni posel le izpodbojen.
VSL sodba II Cp 3462/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba, s katero tožnik zahteva dovolitev dokončne ureditve meje pri geodetski upravi v času, ko postopek ureditve meje po ZEN že teče, ni sklepčna.
VSC sodba in sklep Cp 693/2011 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 11. člen SPZ · 42. člen SPZ · 92. člen SPZ · 92. člen, odstavek 3 SPZ · 98. člen SPZ · 98. člen, odstavek 3 SPZ · 99. člen SPZ · 99. člen, odstavek 3 ZEN · 28. člen ZEN · 3. člen ZEN · 35. člen ZEN · 6. člen ZPP · 180. člen ZPP · 181. člen ZPP · 181. člen, odstavek 1 ZPP · 3. člen -
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožnica ni zatrjevala obstoja dogovora o spremembi solastninskih deležev, ki je nujna predpostavka za uspeh zahtevka na podlagi vlaganj.
Sodba II Ips 720/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo kriterije za presojo sklepčnosti tožbe (materialno pravo) kot razlog za zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti (procesno pravo).
VSL sodba I Cpg 1242/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da neskladje med izvedenskim mnenjem, računovodskimi izkazi in odločbami davčnega organa glede višine izgubljenega dobička ne pomeni nesklepčnosti tožbe, temveč gre za vprašanje dokaznega bremena.
VSL sodba in sklep I Cp 2185/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da negotovost glede višine poplačila v stečajnem postopku ne predstavlja razloga za prekinitev pravde, temveč vpliva na sklepčnost tožbenega zahtevka.
VSL sklep I Cpg 882/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo sklepčnost tožbenega zahtevka za vračilo kupnine na podlagi instituta neupravičene obogatitve.
Sodba II Ips 364/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je nesklepčna, če tožnik zahteva vrnitev premoženja v zapuščino zaradi domnevne zlorabe pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne da bi pri tem zatrjeval prikrajšanje svojega nujnega deleža.
Sodba II Ips 9/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med vsebinsko nesklepčnostjo tožbe in formalno nepopolnostjo zaradi pomanjkljivega substanciranja zahtevka.
VSL sklep II Cp 555/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ni sklepčna, če tožnik ne zatrjuje nezakonitosti predhodne pogodbe za določen čas, saj delodajalec nima zakonske obveznosti sklenitve nove pogodbe.
VDSS sklep Pdp 107/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri presoji sklepčnosti za zamudno sodbo ne zahteva, da bi tožnik predložil dokaze, ki bi že sami po sebi dokazovali resničnost njegovih trditev.
VDSS sodba Pdp 14/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica v postopku ni dovolj natančno in celovito zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu ali priposestvovanja.
Sodba II Ips 910/2008 in II Ips 911/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni opredelila konkretnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca in vzročne zveze med opustitvijo ter nastalo škodo, zato tožba ni bila sklepčna.
Sodba in sklep II Ips 1100/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker je tožnica zahtevala odstranitev ograje na predelu, kjer pot v naravi sploh ne poteka, kar pomeni, da zatrjevane posledice niso izhajale iz dejanskega stanja.
VSL sklep II Cp 2342/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se stranka ne more uspešno sklicevati na vsebino priloženih listin ali korespondence, če te niso nadomeščene z ustrezno in konkretizirano trditveno podlago v sami tožbi.
VSL sodba I Cpg 451/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke je nesklepčen, ker zakon za tak primer predvideva oblikovalni zahtevek za razveljavitev izjave, vezan na prekluzivne roke.
Sodba II Ips 336/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, ni upravičen do dodatnega roka za popravo tožbe, če je bil že predhodno pozvan s strani sodišča in višjega sodišča.
Sodba II Ips 1045/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno pomanjkljivosti v trditveni podlagi tožbe odpraviti v fazi predhodnega preizkusa, ne pa šele po izvedbi glavne obravnave.
VSL sklep I Cp 3337/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožba ni bila sklepčna, ker tožnica ni opredelila kršitve dolžnostnega ravnanja upravnika, temveč je zgolj opisala padec na mokrem stopnišču.
Sklep II Ips 261/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj začetek stečajnega postopka ne pomeni nujno prenehanja terjatve, saj postopek lahko vključuje tudi prisilno poravnavo, zato mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe izkazati dejanski izbris dolžnika iz registra.
VSL sklep I Cpg 868/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožba, ki ne vsebuje zadostnih dejstvenih navedb za utemeljitev zahtevka, ni sposobna za obravnavanje.
Sklep II Ips 779/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da tožnik ni zatrjeval nobene odškodninske predpostavke razen nastanka škode, zato je bila tožba nesklepčna.
Sklep II DoR 145/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožeča stranka ni izkazala, da so prav tožniki v postopku tiste osebe, ki jim pripada terjatev iz naslova preplačil.
VSL sodba II Cp 2413/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik z navedbo o popolnem propadu vozila zadosti trditvenemu bremenu tudi za zahtevek zaradi delne manjvrednosti vozila.
Sodba II Ips 325/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrnilo kot nesklepčno, ker tožnica ni izkazala pravne podlage za ugotovitveni zahtevek o lastninski pravici na delu nepremičnine, ki še ni bil zemljiškoknjižno odmerjen.
VSL sodba I Cp 4541/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba, s katero se zahteva zgolj ugotovitev, da se je delavec poškodoval pri delu, ni sklepčna, saj bi moral delavec v primeru sporne višine nadomestila plače vložiti dajatveni zahtevek za plačilo razlike.
VDSS sklep Pdp 222/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je nepravilna presoja dejstvenega substrata ali opustitev možnosti dopolnitve tožbe lahko bistvena kršitev določb postopka, ki pa jo mora stranka v pritožbi izrecno uveljavljati.
VSL sodba I Cp 3969/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prodajalčeva razpolagalna nesposobnost sama po sebi ne utemeljuje ničnosti zavezovalnega pravnega posla, zato zahtevek ni bil utemeljen.
Sodba II Ips 420/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica v postopku ni postavila trditev, ki bi pojasnile, kako izguba krme predstavlja škodo v obliki zmanjšanja premoženja ali preprečitve povečanja premoženja, zato je bila tožba v tem delu nesklepčna.
Sodba II Ips 338/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo nesklepčnost tožbe, ker so bile tožbene navedbe v nasprotju s predloženimi listinskimi dokazi o okoliščinah vstopa v stanovanje.
Sodba in sklep II Ips 491/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri preverjanju sklepčnosti tožbe za posojilno pogodbo ni potrebno dokazovati identitete podpisnika potrdila, če tožbene trditve o sklenitvi pogodbe med strankama same po sebi utemeljujejo zahtevek.
VSL sodba I Cp 1800/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je nesklepčnost tožbe odpravila s predložitvijo podpisane najemne pogodbe na poziv sodišča, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
VSL sklep II Cp 1591/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno ocenilo, da tožbene trditve o neupravičeni pridobitvi in pripoznanju dolga ne utemeljujejo tožbenega zahtevka, s čimer je napačno presodilo sklepčnost tožbe.
VSL sklep II Cp 1877/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo, da je tožba postala nesklepčna zaradi ugovora tožene stranke glede višine izplačane odškodnine v regresnem zahtevku zavarovalnice.
VSL sklep I Cp 841/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izgubljeni dobiček, ker tožnik ni opredelil desetletnega obdobja, za katerega uveljavlja odškodnino, kar je onemogočilo presojo zastaranja.
VSRS Sodba in sklep II Ips 966/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek na izplačilo denarnega zneska v višini dednega deleža namesto zahtevka na izročitev pripadajočih obveznic je bil ocenjen kot nesklepčen.
Sodba in sklep II Ips 550/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni podala trditvene podlage o uspehu v denacionalizacijskem postopku, kar je nujno za sklepčnost tožbe v odškodninski zadevi zaradi izgubljene priložnosti.
Sodba II Ips 960/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila presoja sklepčnosti povezana z zahtevkom za plačilo uporabnine za solastno nepremičnino v primeru, ko tožena stranka ni odgovorila na tožbo.
Sodba II Ips 812/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je vložil tožbo zaradi nezadovoljstva s sodno odločbo, vendar ni navedel dejstev, ki bi utemeljevala protipravno ravnanje sodnice, zato tožba ni bila sklepčna.
VSL sodba in sklep I Cp 10/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožbeni zahtevek za plačilo celotnega regresa ni sklepčen, ker je bil zaradi potrjene prisilne poravnave omejen na določen odstotek terjatve.
Sodba VIII Ips 507/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožba za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja ni sklepčna, če tožeča stranka ne zatrjuje nastanka invalidnosti, ki je po zavarovalnih pogojih pogoj za pridobitev pravice do zavarovalnine.
VSL sodba II Cp 2984/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni določno zatrjeval intenzivnosti duševnih bolečin, zato tožba ni bila sklepčna.
VSL sodba II Cp 3307/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je bil neuspešen, ker je namesto zahtevka za vrnitev darila napačno uveljavljal ničnost prodajne pogodbe, ne da bi izkazal nedopusten nagib.
Sodba II Ips 558/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni navedel dejstev, ki bi utemeljevala trditev o nesorazmerni uporabi nepremičnine s strani solastnika in kršitvi njegovih solastninskih pravic.
VSK sodba Cp 779/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi tožba ni bila sklepčna zaradi premajhne konkretizacije škodnih posledic v odškodninskem sporu.
Sodba in sklep II Ips 691/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica v odškodninskem sporu ni zadostila trditvenemu bremenu, ker je nedopustno ravnanje opredelila le s splošnimi pojmi (grožnja, prisila) brez konkretizacije.
Sodba in sklep II Ips 730/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek na ugotovitev lastninske pravice, ker tožnik ni podal zadostne trditvene podlage, zato izvedba dokazov z zaslišanjem strank ni bila potrebna.
Sodba II Ips 866/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožbeni zahtevek ni bil usmerjen v odstranitev vira nevarnosti, temveč v sanacijo škode na objektu, kar ne ustreza pravni naravi zahtevka po 156. členu ZOR.
Sodba II Ips 500/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zahtevek za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža določen in podprt z vsemi dejstvi, potrebnimi za izračun nujnega deleža.
VSC sklep Cp 1007/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek zaradi pomanjkanja trditvene podlage glede pravne podlage za plačilo dolga.
Sodba II Ips 334/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni bila sklepčna, ker ni izkazala lastnega prikrajšanja (škode) zaradi napak pri gradnji, saj je objekte predhodno prodala končnim kupcem, ne da bi zatrjevala zmanjšan izkupiček ali stroške odprave napak do kupcev.
VSL sodba I Cpg 446/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trditve o razpadu zakonske zveze ne predstavljajo pravne podlage za razveljavitev darilne pogodbe med zakoncema.
VSC sodba Cp 39/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu in je od sodišča pričakovala zbiranje dejstev skozi dokazni postopek.
VSK sodba I Cp 961/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj formalna popolnost tožbe ne nadomešča vsebinske povezanosti med trditveno podlago in zahtevkom.
Sodba II Ips 813/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožnik ni navedel dejstev o izpolnjenem pridobitnem načinu (vpisu v zemljiško knjigo).
Sodba II Ips 759/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmotno zavrglo tožbo kot nepopolno v fazi, ko je bila tožba že vročena toženi stranki in je ta nanjo že odgovorila.
VSM sklep III Cp 905/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožba je bila ocenjena kot nesklepčna, ker tožnik ni opisal narave nevarnosti ali dejstev, ki bi utemeljevala krivdno odgovornost tožene stranke za škodni dogodek pri sestopu z bagra.
Sodba II Ips 282/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila kršena pravica do senatnega sojenja in ustne obravnave v sporu o izpodbijanju očetovstva.
Sklep II Ips 110/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila nesklepčna, ker je tožbeni zahtevek za izbris zastavne pravice zahteval vpis, ki ni bil skladen s trditveno podlago, in ker niso bila zatrjevana dejstva o nedobrovernosti toženca za izpodbijanje načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 314/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode jasno opredeljen za vsako obliko posebej, sicer tožba ni sklepčna.
VSK sklep I Cp 1193/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožbeni zahtevek za plačilo najemnine za obdobje po prenehanju najemne pogodbe je bil ocenjen kot nesklepčen, ker bi morala tožeča stranka za to obdobje uveljavljati odškodnino in ne pogodbene najemnine.
VSL sodba I Cpg 182/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 212. člen -
Sodišče je opozorilo, da mora tožnik pri uveljavljanju odškodnine natančno opredeliti trajanje in intenzivnost škode, sicer tožba ne vsebuje vseh elementov za utemeljenost zahtevka.
VSK sklep I Cp 1299/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožeča stranka je zmotno menila, da je tožba sklepčna že zato, ker sodišče ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe ali zahtevalo poprave tožbe.
VSK sodba I Cpg 180/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila tožba ocenjena kot nesklepčna, ker tožeča stranka ni podala zadostne trditvene podlage glede višine terjatve in zlorabe pooblastil za določanje članarine.
VSL sodba I Cpg 954/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je nesklepčnost odpravila z navedbo konkretnih kršitev postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi in modifikacijo tožbenega zahtevka.
VDS sklep Pdp 1063/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožba nesklepčna, ker je tožeča stranka istočasno priznala plačilo računa za opravljeno delo in hkrati trdila, da vtoževani račun temelji na isti pogodbeni podlagi, ne da bi pojasnila razliko v opravljenih delih.
VSL sodba I Cpg 1402/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožbeni zahtevek za vknjižbo solastninskih deležev ni bil utemeljen, ker so darilne pogodbe določale prenos točno določenih fizičnih delov parcele, ne pa idealnih solastniških deležev.
VSL sodba II Cp 902/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 286. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik pri denarnih zahtevkih natančno navesti življenjski dogodek, iz katerega izvaja nastanek terjatve, saj le tako zahtevek postane individualiziran in ločljiv od drugih zahtevkov.
Sodba II Ips 219/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da pripravljalna vloga brez neposredne povezave s prvotno tožbo ne more nadomestiti manjkajočih dejstev v tožbi, zato tožba ni bila sklepčna.
VSK sklep I Cp 490/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker pripravljalna vloga tožeče stranke brez sklicevanja na prvotno tožbo ni vsebovala vseh dejstev, potrebnih za utemeljitev regresnega zahtevka.
VSK sklep I Cp 424/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Pritožbeno sodišče nima zakonske podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe s spremembo sodbe na podlagi 4. točke 358. člena ZPP.
Sklep III Ips 5/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče presojalo, ali je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago za uveljavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti zaradi kršitve obveznosti posredovanja resničnih podatkov.
VSL sklep I Cpg 681/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker iz dejstev v tožbi ni izvirala zatrjevana pravna posledica, kar predstavlja primer nesklepčnosti tožbe.
VSL sodba in sklep I Cp 2123/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala izpolnitve pogodbenega pogoja (pisne izjave o odstopu od pogodbe), ki je bil nujen za uveljavitev dogovorjene pogodbene sankcije (dvojne provizije).
VSL sodba I Cpg 422/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevek za vrnitev darila v zapuščino po pravnomočnem sklepu o dedovanju je pravno neustrezen in zato nesklepčen.
Sodba II Ips 23/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je napačno ocenilo tožbo kot nesklepčno, čeprav so iz navedb v tožbi izhajala pravno relevantna dejstva o odgovornosti za škodo.
VSL sklep II Cp 1800/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je sklepčnost tožbe predpostavka za uspeh tožbenega zahtevka, ne glede na to, ali gre za postopek izdaje sodbe zaradi izostanka ali redni pravdni postopek.
VSL sodba I Cp 2278/93 — Višje sodišče v Ljubljani