sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Sentenca
Sojenje v nenavzočnosti obdolženca v skrajšanem postopku je dopustno le, če je bil obdolženec v redu povabljen, njegova navzočnost ni nujna in je bil pred glavno obravnavo že zaslišan o kaznivem dejanju, ki je predmet obtožbe (442. člen ZKP). Pogoj zaslišanja zahteva, da se obdolženec izjavi o vseh bistvenih elementih kaznivega dejanja, ki mu ga očita obtožni akt. Če se obtožba med postopkom spremeni tako, da vključuje nove kvalificirane oblike dejanja, o katerih obdolženec še ni bil zaslišan, pogoji za sojenje v nenavzočnosti niso izpolnjeni.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da je bila obdolženčeva navzočnost nepotrebna, saj je imel možnost sodelovati v postopku, a se je narokov neopravičeno izogibal.
VSL Sodba VII Kp 78892/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 204. člen KZ-1 · 204. člen, odstavek 1 KZ-1 · 204. člen, odstavek 2 URS · 22. člen URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 2 ZKP · 193. člen ZKP · 193. člen, odstavek 5 ZKP · 193. člen, odstavek 6 ZKP · 307. člen ZKP · 307. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 442. člen ZKP · 442. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ocenilo, da se je obdolženec pravici do aktivnega sodelovanja na glavni obravnavi očitno odpovedal zaradi ponavljajočega se izostajanja in zlorabe procesnih pravic.
VSM Sodba X Kp 62094/2013-1481 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 227. člen KZ-1 · 227. člen, odstavek 1 KZ-1 · 91. člen KZ-1 · 91. člen, odstavek 2 ZKP · 193. člen ZKP · 193. člen, odstavek 5 ZKP · 193. člen, odstavek 6 ZKP · 307. člen ZKP · 307. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 391. člen ZKP · 42. člen ZKP · 42. člen, odstavek 5 ZKP · 44. člen ZKP · 44. člen, odstavek 1 ZKP · 44. člen, odstavek 2 -
Sodišče je zmotno štelo, da je navzočnost obdolženca nepotrebna zgolj zato, ker je bil že zaslišan in ker sprememba obtožnega predloga ni bila bistvena, s čimer ni v celoti presodilo pogojev za sojenje v nenavzočnosti.
VSM Sklep IV Kp 29670/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da obdolženka ni predložila ustreznih dokazov za opravičitev izostanka, zato so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v njeni nenavzočnosti.
VSM Sodba II Kp 46241/2018-300 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 1 URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 4 ZKP · 193. člen ZKP · 193. člen, odstavek 5 ZKP · 193. člen, odstavek 6 ZKP · 227. člen ZKP · 228. člen ZKP · 307. člen ZKP · 307. člen, odstavek 1 ZKP · 307. člen, odstavek 3 ZKP · 323. člen ZKP · 324. člen ZKP · 340. člen ZKP · 340. člen, odstavek 1 ZKP · 340. člen, odstavek 1, točka 1 -
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da se je obdolženec z nepristopom na glavno obravnavo odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti, zato je bilo branje zapisnikov o zaslišanju prič dopustno tudi brez njegovega soglasja.
VSC Sodba II Kp 16581/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bil obdolženec seznanjen z datumi narokov na predobravnavnem naroku, bil je že zaslišan, njegov zagovornik pa je izrecno soglašal s sojenjem v njegovi nenavzočnosti.
VSL Sodba VII Kp 37634/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je kljub predloženemu zdravniškemu potrdilu obravnavo izvedlo brez obdolženca.
VSL Sklep II Kp 19859/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker obsojenki ni bila zagotovljena možnost neposrednega soočenja z obremenilnimi dokazi in zaslišanja njihovih avtorjev, kar je bistvo pravice do obrambe.
VSRS Sodba I Ips 3802/2014 — Vrhovno sodišče
-
Obdolženka je svojo hospitalizacijo v psihiatrični ustanovi dosegla sama z namenom zavlačevanja postopka, zato je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sposobna sodelovati in da je bila njena odsotnost neupravičena.
VSK Sodba II Kp 65611/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila obtožba spremenjena na škodo obdolženca v času, ko je bilo sojenje izvedeno v njegovi nenavzočnosti, kar je onemogočilo učinkovito obrambo.
VSC sklep II Kp 37647/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno vročilo vabilo po elektronski pošti, saj ta način ni ustrezal zahtevam varnega elektronskega vročanja, poleg tega pa je neutemeljeno uporabilo vročanje na sodno desko, čeprav je razpolagalo z naslovom obdolženca.
VSC sklep II Kp 44635/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Obsojenec je brez opravičenega razloga zapustil glavno obravnavo, pri čemer ni predložil zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njegovo nesposobnost za nadaljnje sodelovanje zaradi hipertenzije.
VSRS Sodba I Ips 54114/2014-55 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru opustitev formalnega sklepa o sojenju v nenavzočnosti ni vplivala na zakonitost sodbe, saj na naroku niso bili izvajani novi bremenilni dokazi in ni bil spremenjen obtožni predlog.
VSL sodba VII Kp 32919/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obsojenec je med glavno obravnavo prostovoljno zapustil dvorano, potem ko je pred tem že motil red in bil zaradi tega odstranjen, s čimer se je odpovedal pravici do navzočnosti.
VSRS Sodba I Ips 61829/2011-379 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen URS · 29. člen ZKP · 307. člen ZKP · 307. člen, odstavek 2 ZKP · 307. člen, odstavek 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 420. člen ZKP · 420. člen, odstavek 2 ZKP · 424. člen ZKP · 424. člen, odstavek 1 ZKP · 70. člen ZKP · 70. člen, odstavek 4 -
Sodišče je presodilo, da navzočnost obdolženca ni bila nujna, saj je pooblaščenka tožilke na obravnavi le pojasnila premoženjskopravni zahtevek in predlagala pridobitev listin, s katerimi je bil obdolženec naknadno seznanjen.
VSC sodba II Kp 46603/2012 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bila vročitev vabila obdolžencu, ki se je nahajal v zaporu v tujini, šteta za pravilno, saj je bil obdolženec v času vročitve dosegljiv tamkajšnjim sodnim organom.
VSK sodba II Kp 40784/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dolžno preizkusiti vsako opravičilo za izostanek z glavne obravnave; opustitev tega preizkusa pred izvedbo obravnave v nenavzočnosti predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
VSRS Sodba I Ips 95793/2010-83 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neaktivnost obrambe ne more biti podlaga za uspešno trditev o kršitvi pravice do obrambe v primeru sojenja v nenavzočnosti na enem od narokov.
VSC sodba II Kp 49046/2010 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zaradi domnevne nepravilnosti pri nadomestnem vročanju vabila, saj iz povratnice ni bilo mogoče razbrati razmerja med prejemnikom in obsojencem.
Sodba I Ips 32174/2010-75 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZKP · 442. člen -
Kršitev pravice do obrambe je bila zatrjevana zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem priče v odsotnosti obdolženca, ki je svoj izostanek opravičil.
Sodba I Ips 17976/2010-87 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je nepravilno štelo, da je vabilo opravljeno, če je zagovornik obljubil, da bo stranko obvestil sam.
VSC sklep II Kp 7633/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da sojenje v nenavzočnosti ni mogoče, če se na ponovni obravnavi izvajajo dokazi, s katerimi obdolženec še ni bil seznanjen in se do njih ni mogel izjasniti.
VSC sklep II Kp 7977/2009 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker je sodišče po vsebinsko spremenjenem obtožnem predlogu nadaljevalo sojenje v nenavzočnosti obdolženke, ki se o spremenjeni obtožbi ni nikoli izjasnila.
VSC sklep II Kp 7633/2009 (II Kp 106/2010) — Višje sodišče v Celju
-
Obdolženec, ki se kljub pravilnemu vabilu ne udeleži glavne obravnave, ne more kasneje uveljavljati kršitve pravice do obrambe zaradi nezmožnosti neposrednega sodelovanja pri izvajanju dokazov.
Sodba I Ips 226/2009 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenka se je s konkludentnim ravnanjem odrekla pravici do navzočnosti, ker je po začetku glavne obravnave brez pojasnila zapustila dvorano in se ni udeležila nobenega nadaljnjega naroka.
Sodba I Ips 143/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ker je glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obdolženca, ki ni bil pravilno povabljen.
VSM sodba I Kp 767/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj zatrjevanje bolezni brez predložitve ustreznih zdravniških dokazil ne predstavlja utemeljenega opravičila, ki bi preprečilo sojenje v nenavzočnosti.
Sodba I Ips 391/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila navzočnost obdolženca nepotrebna, ker je bil seznanjen z očitki, sodeloval pri zaslišanju izvedenca in bil prisoten pri izvedbi vseh odločilnih dokazov.
Sodba I Ips 450/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obdolženca, ne da bi ustrezno utemeljilo, zakaj njegova navzočnost ni nujna.
VSL sklep I Kp 876/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji opravičenosti izostanka z glavne obravnave skrbno pretehtati predložena dokazila v luči konkretnih okoliščin, da ne pride do kršitve pravice do obrambe.
VSL sklep I Kp 762/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da navzočnost obdolženca ni bila nujna, saj je imel možnost predlagati ponovno zaslišanje prič na obravnavah, kjer je bil prisoten, česar ni storil.
VSC sodba Kp 267/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravico do obrambe, ker ni preverilo utemeljenosti obdolženčevega opravičila zaradi vremenskih razmer (novozapadli sneg) pred izvedbo glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti.
Sodba I Ips 74/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da obdolženec, ki je bil ustno seznanjen z datumom nadaljevanja obravnave ob preložitvi, ne more uveljavljati kršitve pravice do izjave zaradi neponovitve opozorila o sojenju v nenavzočnosti.
Sodba I Ips 153/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da obdolženčevo sporočilo o odsotnosti brez predložitve dokazil o upravičenosti zadržanosti ni zadosten razlog za preložitev glavne obravnave.
Sodba I Ips 113/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je izostanek obdolženca in njegovega zagovornika z glavne obravnave, kljub opravičilu, predstavljal kršitev pravice do obrambe.
Sodba I Ips 85/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zaslišanje obdolženca v preiskavi zadošča za izpolnitev pogoja za sojenje v nenavzočnosti na glavni obravnavi po 3. odstavku 307. člena ZKP.
Sodba I Ips 217/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da obdolženec ni izkazal opravičenega izostanka, saj ni predložil ustreznih dokazil, da bi mu zdravstveno stanje onemogočalo udeležbo na glavni obravnavi.
Sodba I Ips 295/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni bilo dolžno presojati obsojenčeve bolezni, ker obsojenec in zagovornik nista predlagala preložitve glavne obravnave.
Sodba I Ips 385/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da vsi soobsojenci niso bili navzoči na vseh obravnavah, še ne pomeni kršitve pravice do učinkovite obrambe.
Sodba I Ips 307/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je dolžnost sodišča obdolžencu omogočiti sodelovanje pri izvedbi dokazov, od obdolženca pa je odvisno, ali bo to pravico izkoristil.
Sodba I Ips 64/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila glavna obravnava opravljena v nenavzočnosti obdolženca, ki pred tem ni bil zaslišan, vložitev pisnega zagovora s strani zagovornika pa ni zadostila procesnim zahtevam po obdolženčevem zaslišanju.
Sodba I Ips 188/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno štelo, da za sojenje v nenavzočnosti obdolženca ni potrebno soglasje zagovornika, če so izpolnjeni zakonski pogoji iz 307. člena ZKP.
Sodba I Ips 246/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj poslano opravičilo na napačen naslov ne predstavlja razloga, ki bi sodišču preprečil izvedbo glavne obravnave v nenavzočnosti.
Sodba I Ips 219/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno preveriti vsak naveden razlog za izostanek obdolženca, preden odloči o nadaljevanju glavne obravnave brez njegove navzočnosti.
Sodba I Ips 210/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi pogoj zaslišanja ni bil izpolnjen, ker je bila obdolženka zaslišana le o temeljni obliki kaznivega dejanja, ne pa tudi o kvalificirani obliki, ki jo je vseboval spremenjeni obtožni predlog.
Sodba I Ips 322/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče ni štelo poslovnih obveznosti obdolženca za utemeljen razlog za preložitev glavne obravnave.
Sodba I Ips 205/2000 in I Ips 314/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je bila obdolženčeva navzočnost nepotrebna, ker je imel v preiskovalnih dejanjih in ob preložitvi glavne obravnave večkratno možnost za podajo zagovora in predložitev dokumentacije, česar ni izkoristil.
Sodba I Ips 275/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker vročevalec pri poskusu osebne vročitve ni ravnal skladno s postopkom iz 118. člena ZKP (ni navedel kraja/osebe, kjer je pustil sporočilo), vabilo pa je bilo nato neupravičeno nabito na vrata.
Sodba I Ips 83/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sojenje v nenavzočnosti ni kršitev pravic obdolženca, če je bil obdolženec pravilno vabljen, je predhodno že podal zagovor in ni izkazal opravičenega razloga za izostanek, kljub temu da je sodišče obvestil o svojem izostanku.
Sodba I Ips 246/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo pogoje za izpolnjene, ker je bil obdolženec pravilno vabljen, vnaprej zaslišan, izostanek pa ni bil opravičen in njegova navzočnost ni bila nujna.
Sodba I Ips 91/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je tožilec na glavni obravnavi spremenil obtožni predlog v nenavzočnosti obdolžencev, ki o spremembi niso bili obveščeni in se o njej niso mogli izjaviti.
Sodba I Ips 125/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sojenje v nenavzočnosti ni bilo dopustno, ker iz povratnic ni bilo mogoče potrditi, da je bil obdolženec pravilno vabljen na glavno obravnavo.
VSL sklep I Kp 1074/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bili pogoji za sojenje v nenavzočnosti izpolnjeni, ker je bil obdolženec na prejšnji obravnavi zaslišan in seznanjen s preložitvijo obravnave, na katero je bil pravilno vabljen.
VSL sklep I Kp 116/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru so bili pogoji za sojenje v nenavzočnosti izpolnjeni, ker je bilo vabilo pravilno vročeno družinskemu članu, obdolženec pa je bil predhodno zaslišan.
VSL sklep I Kp 13/2000 — Višje sodišče v Ljubljani