stvarna služnost
Sentenca
Stvarna služnost je pravica lastnika gospodujoče nepremičnine, da za potrebe njene gospodarske izrabe na določen način uporablja služečo nepremičnino. Služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, ali če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena (222., 223. člen SPZ). Do prenehanja ne pride zgolj zaradi izdaje upravne odločbe, če ta ne povzroči dejanske neuporabnosti služnosti za namene, določene v ustanovitveni pogodbi.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)
- Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da odločba oblastvenega organa o izvzetju dela nepremičnine iz pridobivalnega prostora ni povzročila prenehanja služnosti, saj je ta ostala uporabna za dostop in rudarska dela na preostalem delu nepremičnine.
VSC Sodba Cpg 94/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izrek ni dovolj natančno opredelil prostorskih mej služnostne poti, ki se uporablja občasno za kmetijske namene, kar onemogoča preizkus sodbe.
VSL Sklep I Cp 996/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da lokacijsko evidentiranje območja stvarne služnosti v katastru nepremičnin ni pogoj za sodno ugotovitev ali pridobitev služnosti.
VSL Sklep in sodba I Cp 1103/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 1 SPZ · 218. člen SPZ · 222. člen SPZ · 222. člen, odstavek 1 SPZ · 225. člen SPZ · 225. člen, odstavek 2 SPZ · 88. člen SPZ · 89. člen ZIZ · 272. člen ZIZ · 272. člen, odstavek 1 ZIZ · 272. člen, odstavek 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 1 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 3 ZIZ · 273. člen ZIZ · 273. člen, odstavek 1 ZIZ · 273. člen, odstavek 1, točka 2 ZKN · 18. člen ZPP · 190. člen ZPP · 286.b člen ZPP · 319. člen ZPP · 319. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZZK-1 · 37. člen ZZK-1 · 37. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 79. člen ZZK-1 · 79. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 79. člen, odstavek 1, točka 1 -
Sodišče je pojasnilo, da pogodbena določba, ki uporablja termin 'služnost', ne ustvarja obligacijskih posledic, če je bila namenjena ustanovitvi stvarne pravice, ki zaradi narave nepremičnine (solastniški delež) ni mogoča.
VSL Sodba I Cpg 408/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo služnostno pot za dovolj določeno z opisom 'obstoječa makadamska pot' ter navedbo natančnih dimenzij in skice izvedenca kot sestavnega dela sodbe.
VSL Sodba II Cp 148/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · 11. člen Odvetniška tarifa · 11. člen, odstavek 3 Odvetniška tarifa · 7. člen Odvetniška tarifa · 7. člen, odstavek 1 Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena OZ · 299. člen OZ · 378. člen SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 99. člen ZKN · 45. člen ZLNDL · 5. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 155. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 2. člen ZPP · 2. člen, odstavek 1 ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZZK-1 · 19. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji obveznosti iz pogodbe o ustanovitvi služnosti treba ločiti med obligacijskopravnimi zavezami pogodbenih strank in morebitnimi drugimi pravnimi temelji za odplačnost služnostnih upravičenj.
VSM Sodba I Cp 97/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 215. člen -
Sodišče je poudarilo, da opustitev natančnega opisa prostorskih meja služnosti v tožbenem zahtevku ustvarja pravno negotovost oziroma potencialno neomejeno obremenitev celotne služeče nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 350/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stvarna služnost ne more biti vezana na posamezen solastniški delež, temveč le na nepremičnino kot celoto, zato morajo biti prostorske meje izvrševanja služnosti natančno opredeljene.
VSL Sklep I Cp 561/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča ne opravičujejo avtomatične razširitve obsega stvarne služnosti, če to presega dogovorjen obseg.
VSL Sodba I Cp 1984/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 35. člen SPZ · 215. člen SPZ · 215. člen, odstavek 2 SPZ · 219. člen SPZ · 219. člen, odstavek 1 SPZ · 222. člen SPZ · 222. člen, odstavek 1 SPZ · 225. člen SPZ · 225. člen, odstavek 2 SPZ · 99. člen ZFPPIPP · 342. člen ZFPPIPP · 342. člen, odstavek 5 ZPP · 213. člen ZPP · 214. člen ZZK-1 · 243. člen ZZK-1 · 244. člen ZZK-1 · 244. člen, odstavek 3 -
Sodišče je pojasnilo, da pri brezplačni ustanovitvi stvarne služnosti lastnik gospodujoče nepremičnine nima nasprotnih zavez, kot je plačilo za uporabo poti, kar je značilno za odplačne služnosti.
VSM Sodba I Cp 877/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora pri ugotavljanju obsega služnosti natančno opredeliti dejansko izvrševanje (potek in širina poti), saj je to ključno za utemeljenost tožbenega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 1985/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 1 SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 269. člen SPZ · 44. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 354. člen ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da je samovoljna odstranitev brvi, ki je bila ključni del služnostne poti, nedopustno vznemirjanje služnostne pravice, zato je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja.
VSM Sodba I Cp 972/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da uporaba sodobne kmetijske mehanizacije namesto vprege za potrebe obdelave zemljišča predstavlja normalen razvoj in ne pomeni bistveno povečane obremenitve služeče nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 1615/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju obsega služnosti hoje in vožnje pravilno omejilo izvrševanje pravice le na asfaltirani del nepremičnine, kot je bilo določeno v pogodbi, namesto na celotno površino parcel.
VSM Sodba I Cp 102/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sprememba zemljepisne lege služnostne poti v izreku sodbe pomeni spremembo njene istovetnosti, kar presega dopustno popravo izreka.
VSRS Sklep II Ips 59/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je časovna omejitev izvrševanja že priposestvovane stvarne služnosti nedopustna, saj prekomerno posega v njen namen in lahko povzroči njeno izvotlitev.
VSL Sodba I Cp 1928/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da služnost ne more nastati ali se priposestvovati v obdobju, ko je ista oseba hkrati (so)lastnica tako gospodujoče kot služeče nepremičnine.
VSM Sodba I Cp 887/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ODZ · 1460. člen ODZ · 1477. člen ODZ · 472. člen ODZ · 526. člen SPZ · 210. člen SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 224. člen ZPP · 8. člen ZTLR · 49. člen ZTLR · 49. člen, odstavek 1 ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 ZTLR · 54. člen, odstavek 2 ZTLR · 58. člen ZTLR · 58. člen, odstavek 3 -
V obravnavanem primeru pogodba ni vsebovala opredelitve gospodujočega zemljišča, zato ni mogla ustanoviti stvarne služnosti.
VSL Sodba II Cp 1455/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da služnost parkiranja na celotni parceli ne sme onemogočiti lastniku služeče nepremičnine kakršnekoli uporabe njegovega zemljišča.
VSL Sklep I Cp 909/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 4. člen SPZ · 44. člen SPZ · 44. člen, odstavek 2 ZCes-1 · 2. člen ZCes-1 · 2. člen, odstavek 1 ZCes-1 · 2. člen, odstavek 1, točka 43 ZCes-1 · 3. člen ZCes-1 · 3. člen, odstavek 2 ZPP · 190. člen ZPP · 201. člen ZPP · 201. člen, odstavek 2 ZPP · 204. člen ZUreP-2 · 192. člen ZUreP-2 · 192. člen, odstavek 4 ZUreP-2 · 204. člen ZUreP-2 · 207. člen ZUreP-2 · 207. člen, odstavek 5 ZUreP-2 · 59. člen -
Sodišče je poudarilo, da vprašanje nujnosti ali koristnosti poti ni pogoj za priposestvovanje, temveč bi bilo relevantno le pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
VSL Sodba I Cp 1138/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je uporabo vrta mogoče pravno kvalificirati kot stvarno služnost v smislu 213. člena SPZ.
VSK Sklep I Cp 235/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da služnost rasti vej drevesa čez mejo sosednjega zemljišča pojmovno ni mogoča, saj gre za naravno lastnost drevesa, ne pa za pravni institut stvarne služnosti.
VSL Sodba I Cp 144/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 210. člen SPZ · 212. člen SPZ · 213. člen SPZ · 213. člen, odstavek 1 SPZ · 217. člen SPZ · 37. člen SPZ · 37. člen, odstavek 1 SPZ · 73. člen SPZ · 83. člen SPZ · 83. člen, odstavek 1 SPZ · 83. člen, odstavek 2 SPZ · 85. člen SPZ · 85. člen, odstavek 2 SPZ · 86. člen SPZ · 99. člen SPZ · 99. člen, odstavek 3 -
Sodišče je pojasnilo, da stvarna služnost ne preneha po samem zakonu v primeru solastnine, če solastniško stanje po osebah in deležih na gospodujoči in služeči nepremičnini ni identično.
VSRS Sodba II Ips 109/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je uporabo vrta mogoče subsumirati pod pojem stvarne služnosti, vendar je dopustnost take služnosti odvisna od razumne presoje okoliščin konkretnega primera, da se prepreči zloraba lastninske pravice.
VSRS Sklep II Ips 121/2019 — Vrhovno sodišče
-
Očitna pisna pomota v tožbenem zahtevku glede lege nepremičnine, ki ne vpliva na vsebino pravnega razmerja med strankami, ne povzroči nesklepčnosti tožbe, temveč se lahko odpravi s popravo.
VSL Sodba I Cp 263/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 223. člen SPZ · 223. člen, odstavek 1, alinea 1 SPZ · 223. člen, odstavek 1, alinea 2 SPZ · 266. člen SPZ · 266. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 8. člen ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da dogovor o postavitvi križa na zemljišču brez opredelitve gospodujoče nepremičnine ne more ustanoviti stvarne služnosti.
VSL Sodba II Cp 1652/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali parkiranje, obračanje in pranje vozil pomenijo prekomerno izvrševanje služnosti, ki presega vsebino dogovorjene ali priposestvovane potne služnosti.
VSRS Sklep II DoR 392/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj povečanje kvalitete življenja lastnika nepremičnine (npr. uporaba vrta za rekreacijo ali pridelavo) ne zadostuje za utemeljitev stvarne služnosti, če ta ne služi lažjemu izvrševanju lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini.
VSK Sodba I Cp 47/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo obstoj stvarne služnosti, ker je tožeča stranka trdila, da je služnost mogoče imeti na lastni nepremičnini (lastniška služnost), kar je v nasprotju z institutom stvarne služnosti.
VSM Sodba I Cp 531/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razsodilo, da kmetijske dejavnosti, kot so košnja, sušenje in spravilo trave, ne morejo biti vsebina stvarne služnosti, saj ne služijo potrebam gospodujoče nepremičnine, temveč zgolj koristi posameznega lastnika.
VSL Sodba II Cp 531/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti izvrševanje stvarne služnosti poti v skladu z vknjiženim načinom in obsegom, vsako preseganje pa predstavlja nedovoljeno vznemirjanje lastnika.
VSL Sodba II Cp 2937/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da parkiranje vozil na služnostni poti predstavlja nedopustno oviranje izvrševanja služnosti hoje in vožnje, saj upravičencu onemogoča prosto uporabo poti.
VSL Sodba II Cp 2772/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen načela vestnosti in poštenja ter ustavnoskladne razlage, kadar si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka pri uveljavljanju izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
VSRS Sklep II Ips 24/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se novi lastniki služečih nepremičnin ne morejo sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če so vedeli za obstoj služnostne poti, saj bi bila drugačna razlaga v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
VSRS Sodba II Ips 304/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da postavitev objekta (škarpe z ograjo) zunaj širine služnostne poti, ki povzroča le subjektivno nelagodje voznikov, ne pomeni bistvenega oviranja izvrševanja služnosti in ni nedopusten poseg.
VSM Sklep I Ip 589/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da neprispevanje k stroškom vzdrževanja poti ne vpliva na obstoj stvarne služnosti in ne dokazuje odsotnosti volje za njeno izvrševanje.
VSC Sodba Cp 19/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 223. člen -
Sodišče je pojasnilo, da obveznost plačila letne odškodnine za uporabo nepremičnine na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti ne preide na kupca gospodujoče nepremičnine skupaj s služnostno pravico.
VSRS Sodba II Ips 175/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 215. člen -
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje podrobnejše določitve trase služnostne poti v pogodbi ne pomeni, da je bila služnost dogovorjena v neomejenem obsegu.
VSL sodba I Cp 2163/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi se je postavilo vprašanje pravne kvalifikacije služnosti postavitve zgradbe tik ob parcelni meji kot pozitivne ali negativne stvarne služnosti v kontekstu pravil o njenem prenehanju.
VSRS Sklep II DoR 158/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je izrek sodbe o obstoju služnosti v korist gospodujočega zemljišča dovolj natančen, četudi se služnostna pot v praksi uporablja le za dostop do določenega dela tega zemljišča, saj se služnost nanaša na potrebe celotnega gospodujočega zemljišča.
VSL sodba I Cp 810/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo na napačno uporabo pravil o nepravih stvarnih služnostih pri služnosti, ki je bila ustanovljena v času veljavnosti ZTLR.
VSL sodba III Cp 1025/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je služnost za nujna vzdrževalna dela v kleti utemeljeno omejilo, pri čemer je zavrnilo zahtevo, da se služnost izvaja pod nadzorom lastnika služeče nepremičnine.
VSL sklep III Cp 982/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila za uporabo zemljišča, ker je bila služnostna pravica pridobljena s priposestvovanjem, kar izključuje neupravičeno obogatitev.
VSL sodba I Cp 3272/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je hoja in vožnja preko služeče nepremičnine v korist drugih parcel, za katere služnost ni bila ustanovljena, nedopustna, če zanjo ni izkazana posebna pravna podlaga.
VSL sodba in sklep I Cp 2292/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni mogla zahtevati ustanovitve stvarne služnosti na solastni nepremičnini, saj ta po svoji naravi ne more biti stvarna pravica na tuji stvari.
VSL sodba I Cp 2246/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 11. člen SPZ · 11. člen, odstavek 1 SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 1 SPZ · 217. člen, odstavek 2 SPZ · 231. člen SPZ · 246. člen SPZ · 269. člen SPZ · 66. člen SPZ · 66. člen, odstavek 1 SPZ · 69. člen SPZ · 69. člen, odstavek 1 SPZ · 70. člen SPZ · 70. člen, odstavek 1 SPZ · 70. člen, odstavek 2 ZTLR · 54. člen ZTLR · 54. člen, odstavek 1 -
Služnost je bila v konkretnem primeru ustanovljena za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema.
VSM sodba in sklep I Cp 555/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da zahtevka na ugotovitev stvarne služnosti ni mogoče enačiti z zahtevkom za ustanovitev nujne poti, saj se v sporu o služnosti ne presoja zgolj dostopnost nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1353/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni izkazal obstoja služnostne pravice za vodovodni priključek, saj ni predložil pravnega posla, sodne odločbe, niti pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo.
UPRS sodba III U 51/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je priznalo stvarno služnost poti za prehod in vodenje živine v obsegu, ki ustreza dejanski rabi (enkrat do dvakrat letno).
VSL sodba I Cp 1159/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila za služnost, ker se stranki v prvotni poravnavi o odplačnosti nista dogovorili, kasnejši dogovori pa niso vsebovali določbe o obveznosti plačila.
VSL sodba II Cp 2714/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila služnostna pravica priznana na novi poti, potem ko je lastnik služeče stvari samovoljno prestavil staro pot in jo preuredil v dvorišče.
VSL sodba in sklep I Cp 2326/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za obstoj služnosti odločilna pravilna razlaga pogodbene volje strank; če iz dejanskega stanja izhaja, da služnost ni bila dogovorjena, je vprašanje njene pravne narave (prava ali neprava služnost) za odločitev irelevantno.
VSRS sodba II Ips 434/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča (npr. prehod iz kmetijske rabe v stanovanjsko) ne pomenijo avtomatične razširitve priposestvovane služnosti hoje in vožnje.
VSL sodba I Cp 521/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo nedovoljeno širitev služnosti, ker so tožniki zaradi uvedbe intenzivne živinoreje začeli uporabljati večje in zmogljivejše kmetijske stroje, kot so bili v uporabi v času priposestvovanja služnosti.
VSL sodba II Cp 2877/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba služnost izvajati tako, da kar najmanj obremenjuje služečo nepremičnino, kar v konkretnem primeru vključuje omejitve glede dimenzij vozil in kmetijske mehanizacije.
VSL sodba in sklep I Cp 2547/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nove potrebe gospodujočega zemljišča (npr. sprememba namembnosti iz kmetijske v stanovanjsko) ne utemeljujejo razširitve obsega že priposestvovane služnostne pravice.
VSL sodba in sklep I Cp 1200/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba traktorja namesto konjske vprege ne pomeni nedovoljene širitve služnosti, saj gre za običajno tehnološko prilagoditev kmetijskega obdelovanja.
VSL sodba I Cp 3540/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da obveznost ureditve služnostne poti z gramozom ne izvira iz samega instituta stvarne služnosti, temveč iz konkretne sodne odločbe o vzpostavitvi prejšnjega stanja, kar je procesno ločeno od vsebinskega zahtevka po SPZ.
VSM sodba in sklep I Cp 541/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da ročno odstranjevanje snega v območju odpiranja vrat na služnostni poti ne predstavlja takšne otežitve izvrševanja služnosti, da bi bila utemeljena zahteva za odstranitev vrat.
VSL sodba II Cp 2807/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o pravici uporabe nepremičnine, sklenjen med konkretnimi subjekti, ne predstavlja stvarne služnosti, temveč zgolj obligacijsko pravico, kar onemogoča vknjižbo oziroma predznambo stvarne služnosti v zemljiško knjigo.
VSK sklep CDn 44/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je trasa služnosti v izreku dovolj določena, če se sklicuje na obstoječo pot in grafični prikaz, ki je sestavni del sodbe.
VSL sklep II Cp 3155/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zmanjšanje koristnosti služnostne poti zaradi pridobitve drugih povezav ne zadostuje za ukinitev služnosti.
VSL sodba I Cp 2433/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da samopomoč lastnika služeče stvari ne sme posegati v vsebino služnostne pravice, ki jo ima lastnik gospodujoče stvari.
VSL sodba I Cp 1621/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Služnost souporabe kleti je mogoče opredeliti kot stvarno služnost, če je izkazana njena koristnost za gospodujočo nepremičnino, npr. z zagotavljanjem prostora za odlaganje stvari, ki bi sicer zasedale prostor na gospodujoči nepremičnini.
Sodba II Ips 281/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o uporabi poti, sklenjen leta 1972 na zemljišču v družbeni lastnini, ni mogel ustanoviti stvarne služnosti, ki bi zavezovala novega lastnika nepremičnine.
VSL sodba II Cp 117/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju obsega služnosti hoje in vožnje presojalo, ali spremenjena uporaba prevoznih sredstev (npr. traktorja) še ustreza prvotnemu namenu uporabe poti za potrebe kmetovanja.
VSL sodba in sklep II Cp 397/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru iz primopredajnega zapisnika ni bilo mogoče razbrati dovolj natančne vsebine služnosti, zato ustni dogovor o njeni ustanovitvi ni bil pravno zavezujoč.
Sodba II Ips 20/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali ustavljanje vozil in vožnja vzvratno na služnostni poti zaradi postavitve dvoriščnih vrat presegata dopustno vsebino priposestvovane služnosti.
VSL sodba I Cp 3676/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj začasna oviranost dostopa med gradnjo priključkov ne pomeni nujno nedopustnega posega v služnostno pravico, če ta ni trajno onemogočena.
sodba I U 233/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je za identifikacijo poti pri stvarni služnosti hoje zadoščal opis trase kot obstoječe makadamske poti, brez potrebe po geodetskem načrtu.
VSL sodba I Cp 1875/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj imisij ali prekomerno izvrševanje služnosti ne vodi do prenehanja služnosti, temveč do tožbe na prepoved vznemirjanja.
VSL sodba I Cp 879/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali souporaba kleti predstavlja stvarno služnost ali osebno služnost, pri čemer je ključna razmejitev med koristjo za gospodujočo nepremičnino in osebno koristjo posameznika.
Sklep II DoR 223/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za ustanovitev nujne poti, ker je ugotovilo, da je predlagatelj solastnik zemljišča, po katerem naj bi pot potekala.
VSL sklep II Cp 3600/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ker je bila služnost že vpisana, ter poudarilo nespremenljivost dogovorjenega obsega služnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 3263/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je obstoječa širina služnostne poti še primerna za potrebe gospodujoče nepremičnine, pri čemer je izpostavilo pomen prvotnega sporazuma o širini poti glede na osno razdaljo koles.
VSK sklep Cp 1162/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora lastnik služeče stvari za uveljavljanje prenehanja služnosti zaradi njene neuporabe ali nepotrebnosti vložiti ustrezen tožbeni zahtevek, česar v konkretnem primeru tožeča stranka ni storila.
VSL sodba II Cp 2042/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tehnični napredek (npr. prehod s konjske vprege na traktor) ne pomeni nedovoljene razširitve obsega služnosti, če se nepremičnina uporablja za isti namen in v okviru prostorskih omejitev, ki so bile vzpostavljene v času priposestvovanja.
VSL sodba I Cp 2798/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravila o konvalidaciji oblično nepopolnih poslov (73. člen ZOR) ne nadomestijo manjkajočega pridobitnega načina, ki je nujen za nastanek stvarne pravice.
Sodba II Ips 596/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dikcija 'po obstoječi dovozni poti' v izreku sodbe zadošča pravnemu standardu določnosti po 19. členu ZZK-1, če je obseg pravice jasno razviden in lastnik služečega zemljišča uživa ustrezno pravno varstvo.
VSL sodba III Cp 1137/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala priposestvovanja služnosti v celotnem zatrjevanem obsegu (vsakodnevne vožnje z vsemi vrstami vozil), temveč le v omejenem obsegu za potrebe kmetijske obdelave in rabe objekta.
VSC sodba Cp 1041/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj opredelitev vrste pravice ne zadošča za vknjižbo, če pot ni prostorsko natančno določena.
VSL sklep II Cp 4458/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj vmesne parcele med gospodujočo in služečo nepremičnino sam po sebi ne izključuje možnosti obstoja stvarne služnosti, če je izkazana dejanska uporaba poti.
VSK sodba in sklep Cp 726/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti v primeru priposestvovanja stvarne služnosti obseg uporabe (npr. vrste vozil, trasa poti) v izreku sodbe natančno določen, da se zagotovi pravna varnost in spoštuje načelo najmanjše obremenitve.
VSC sodba in sklep Cp 187/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje neposrednega dogovora med sedanjima lastnikoma ne preprečuje uveljavljanja služnosti, če je bila ta veljavno ustanovljena s pravnim poslom v korist gospodujoče nepremičnine.
VSK sodba I Cp 1517/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri presoji ukinitve ali prestavitve služnosti upoštevano načelo čim manjšega obremenjevanja lastnika služeče stvari.
Sodba II Ips 386/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji obsega služnostne pravice upoštevalo dejansko potrebo po uporabi poti glede na vrsto vozil in gospodarske potrebe zemljišča, pri čemer je izpostavilo, da širina služnosti ne sme presegati nujnega obsega za dostop.
VSK sodba in sklep I Cp 1634/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da dogovor o zavezi za kasnejši izbris služnosti v določenem roku ne pomeni ustanovitve služnosti za določen čas, temveč zgolj obligacijskopravno zavezo stranke.
VSK sklep I Cp 92/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da namestitev ograje s ključavnico na služnostni poti ne pomeni motenja posesti, če lastnik služnostnemu upravičencu izroči ključ, saj s tem omogoči nemoteno izvrševanje služnosti.
Sklep II Ips 749/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo obstoj služnosti hoje in vožnje, ker je bila pot preko toženčeve parcele zgrajena prav zaradi dostopa do gospodujočih zemljišč, na katerih so si pravni predniki tožnikov zgradili objekte.
VSK sodba I Cp 729/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je podpisani dogovor o izgradnji poti pomembna okoliščina pri presoji poštenosti izvrševanja služnosti in pri ugotavljanju dejanskega trajanja njene uporabe za namene priposestvovanja.
VSK sklep I Cp 494/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska obstojnost alternativnih poti ne pomeni prenehanja stvarne služnosti, če upravičenec do teh poti nima pravno zavarovanega dostopa.
VSM sodba I Cp 811/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da samovoljno in zvijačno ravnanje, ki izkorišča odsotnost lastnika, ne more voditi do pridobitve stvarne služnosti s priposestvovanjem, četudi se je pot uporabljala več let.
VSK sklep I Cp 160/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da parkiranje in ustavljanje vozila na tuji parceli, kjer je bila služnostno dogovorjena le pravica vožnje in hoje, predstavlja nedovoljeno razširitev služnosti in motenje posesti.
VSK sklep I Cp 884/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, ali ima lastnik gospodujoče nepremičnine možnost dostopa na drug način, ne vpliva na veljavnost priposestvovanja stvarne služnosti.
VSL sodba I Cp 1555/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba za varstvo služnosti neutemeljena, ker je služnost prenehala po samem zakonu zaradi neizvrševanja, še preden je bila vložena tožba.
VSL sodba in sklep I Cp 1711/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji razširitve služnosti ključna identiteta namena rabe; uporaba osebnega vozila ali kombajna za potrebe kmetijskega obdelovanja vinograda ne predstavlja nujno istega namena kot uporaba traktorja s kmetijskimi priključki.
VSL sodba II Cp 138/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni mogla uživati stvarnopravnega varstva, ker je razpolagala le s pogodbo o ustanovitvi služnosti, ni pa bila opravljena vknjižba v zemljiško knjigo.
VSL sodba I Cp 1232/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da prepoved opravljanja gostilniške, kavarniške in delikatesne obrti ne predstavlja stvarne služnosti, temveč osebno omejitev, ki je z denacionalizacijo nepremičnine prenehala.
VSL sodba II Cp 1889/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji motenja služnosti natančno ugotoviti obseg njene ustanovitve in dejanskega izvrševanja, kar mora biti razvidno iz dokaznega postopka, zlasti iz zapisnika o ogledu.
VSC sklep Cp 814/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da nevpisanost služnosti v javno knjigo ne preprečuje uveljavitve tožbenega zahtevka za odstranitev ovir (gradbeni material, ograja), ki preprečujejo izvrševanje že dogovorjene in izvajane služnosti.
Sodba II Ips 29/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska prestavitev javne poti na zemljišče v zasebni lasti ne povzroči avtomatične spremembe statusa tega zemljišča v javno dobro.
VSL sodba I Cp 1501/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba traktorjev in modernih vozil za spravilo pridelkov in dovoz kurjave ne predstavlja razširitve služnosti, če je služnost objektivno koristna za gospodujočo nepremičnino.
Sodba in sklep II Ips 508/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da služnostni zavezanec ni dolžan opraviti aktivnega dejanja, kot je npr. vzpostavitev nasipa nad vodovodno napeljavo, saj takšna obveznost presega vsebino stvarne služnosti.
VSL sodba II Cp 655/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotilo na ugotavljanje obstoja stvarne služnosti kot alternativne pravne podlage za uporabo nepremičnine, glede na dejanske navedbe o načinu uporabe spornega dvorišča.
VSL sklep I Cpg 1546/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZK · 5. člen -
Sodišče je poudarilo, da vris poti v dokumentaciji za pridobitev lokacijskega dovoljenja ne predstavlja pravne podlage za nastanek stvarne služnosti.
VSK sodba Cp 432/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da služnostna pot ni postala nepotrebna, saj tožena stranka z novozgrajenim dostopom ni zadovoljivo rešila problema dostopa do svoje nepremičnine.
VSK sodba Cp 91/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ukinitev služnosti hoje in vožnje, ker je ugotovilo, da je pravica za uporabo gospodujočega zemljišča še vedno potrebna in se razmere od njene pripoznave niso spremenile.
Sodba II Ips 96/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo in ni bila priposestvovana, zato je tožnica utemeljeno zahtevala prepoved njenega izvrševanja.
Sodba II Ips 187/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med obligacijskopravnim zahtevkom na izstavitev listine in stvarnopravnim učinkom služnosti, ki nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 14/97 — Vrhovno sodišče
-
Vprašanje ekonomske upravičenosti stvarne služnosti je mogoče v sodnem postopku obravnavati le, če je podan ustrezen nasprotni zahtevek v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZTLR.
Sodba II Ips 603/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da povečana obremenitev služečega zemljišča zaradi spremenjene rabe ne pomeni nedovoljenega širjenja služnosti, če se obseg izvrševanja pravice ne poveča glede na prvotno ustanovljeni namen.
Sodba II Ips 257/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da načelo restrikcije omogoča prenehanje služnosti le, če lastnik služeče nepremičnine zagotovi drugo ustrezno pot, ne pa, če je dostop mogoč po gospodujoči nepremičnini sami.
Sodba II Ips 383/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni uspela dokazati ustanovitve služnosti s pravnim poslom, niti ni mogla priposestvovati služnosti na nepremičnini, ki je bila v relevantnem obdobju družbeno sredstvo.
Sodba II Ips 291/96 — Vrhovno sodišče
-
Lastnik služečega zemljišča je dolžan zagotoviti neovirano izvrševanje služnosti, zato ne more ugovarjati izvršbi z navedbo, da sam ni neposredno povzročil ovire (npr. parkiranja), če je kot lastnik dolžan vzdrževati red na svojem zemljišču.
VSL sklep III Cp 662/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lastnik služne stvari ne more enostransko omejiti izvrševanja služnosti (npr. z gradnjo balkona nad potjo) zgolj s sklicevanjem na načelo ekonomičnosti, če to onemogoča rabo poti za običajna kmetijska vozila in stroje.
Sklep II Ips 95/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora v izreku sodbe natančno določiti širino in potek služnostne poti, saj v nasprotnem primeru izrek ni jasen in sodbe ni mogoče preizkusiti.
VSL sklep I Cp 663/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da 26. člen ZG ne izključuje obstoja stvarne služnosti poti v korist gozdnih parcel, saj ta določba ureja drugačno pravno situacijo (začasno spravilo lesa) kot institut stvarne služnosti.
VSL sklep I Cp 1938/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za presojo obstoja služnosti ni odločilno zgolj zemljiškoknjižno stanje (idealna solastnina), temveč dejanska razdelitev nepremičnine in razmerja med solastniki, ki v praksi pogosto izvršujejo izključno lastnino na posameznih delih.
VSL sklep II Cp 1403/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec mora v primeru tožbenega zahtevka na opustitev motenj lastninske pravice dokazati, da je pravico do uporabe tujega zemljišča pridobil bodisi s pravnim poslom bodisi s priposestvovanjem.
VSL sklep I Cp 2311/93 — Višje sodišče v Ljubljani