subsidiarne oblika zaščite
Sentenca
Pri presoji pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite (2. člen ZMZ) mora pristojni organ ugotoviti, ali lahko prosilec varno potuje do kraja vrnitve oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda. Ta obveznost velja tako v primeru notranje razselitve kot v primeru vrnitve v domači kraj, saj mora biti zagotovljena varnost prosilca na celotni poti do destinacije (28. člen ZMZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti varnost prosilca zagotovljena ne le v ciljnem kraju, temveč tudi med samim potovanjem do tja.
Sodba I Up 196/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v zvezni državi Imo State v Nigeriji, kjer je prebival tožnik, ne potekajo oboroženi spopadi, tožnik pa tudi ni izkazal osebne ogroženosti.
Sodba I Up 20/2012 — Vrhovno sodišče