zastaranje odškodninske terjatve
Sentenca
Subjektivni zastaralni rok za odškodninsko terjatev začne teči, ko oškodovanec izve za škodo in povzročitelja. Pri škodi, ki nastaja postopoma v okviru zdravljenja, se začetek teka zastaralnega roka veže na trenutek, ko je oškodovancu obseg škode in njenih posledic v celoti znan, kar praviloma sovpada z zaključkom zdravljenja.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o bančništvu (ZBan-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (Pravilnik o varstvu pri nakladan…)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o političnih strankah (ZPolS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o uvedbi eura (ZUE)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B)
- Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (Pravilnik o splošnih ukrepih in…)
- Zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (ZDM)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je štelo, da je tožnica za škodo in povzročitelja izvedela v trenutku, ko je bilo dokončno, da se ne bo vrnila v Republiko Slovenijo, kar je sprožilo začetek teka subjektivnega zastaralnega roka.
VSL Sodba II Cp 1641/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik za začetek teka zastaralnega roka ni potreboval odločbe ZPIZ, saj je za izpad dohodka zaradi invalidske upokojitve vedel že ob nastopu nezmožnosti za delo.
VSL Sodba II Cp 1742/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da začne zastaralni rok teči šele z razveljavitvijo disciplinskih sankcij, saj je tožnik za škodo in povzročitelja vedel že pred tem.
VSL Sodba I Cp 809/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zaključek zdravljenja ali stabilizacija stanja po mnenju izvedenca nista samodejni merili za začetek teka zastaralnega roka, če oškodovanec ni imel celovitega vedenja o obsegu škode.
VSM Sodba I Cp 396/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok za škodo zaradi domnevno prisilne hospitalizacije začel teči ob odpustu iz bolnišnice, saj je tožnik takrat razpolagal z vsemi informacijami o poteku obravnave in vsebini zdravstvene dokumentacije.
VSL Sodba II Cp 851/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je škoda nastala z dnem zapadlosti neplačanih terjatev, saj je bil obseg škode oškodovancu znan že ob zapadlosti računov, kasnejša delna plačila iz stečajne mase pa so vplivala le na zmanjšanje terjatve, ne pa na trenutek njenega nastanka.
VSC Sodba Cpg 94/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Toženka je ugovarjala, da je zastaralni rok začel teči že ob uveljavitvi odloka o kategorizaciji, saj je tožnik vedel za potek ceste po svojem zemljišču.
VSL Sklep II Cp 444/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil začetek teka zastaralnega roka vezan na datum zaključka bolniškega staleža, saj je bila škoda (razlika v plači) posledica zdravljenja.
VDSS Sodba Pdp 329/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · 11. člen Odvetniška tarifa · 11. člen, odstavek 3 Odvetniška tarifa · 2. člen Odvetniška tarifa · 2. člen, odstavek 2 OZ OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 149. člen OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 1 OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 167. člen OZ · 167. člen, odstavek 1 OZ · 167. člen, odstavek 2 OZ · 169. člen OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 2 OZ · 175. člen OZ · 179. člen OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 OZ · 365. člen OZ · 369. člen ZDR-1 ZDR-1 · 179. člen ZDR-1 · 179. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 34. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 35. člen ZDR-1 · 45. člen ZDSS-1 · 38. člen ZDSS-1 · 38. člen, odstavek 1 ZPP · 108. člen ZPP · 154. člen ZPP · 155. člen ZPP · 165. člen ZPP · 214. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 353. člen ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 19. člen ZVZD-1 · 5. člen -
Tožnik je zvišal zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po pridobitvi izvedenskega mnenja o posttravmatski stresni motnji.
VDSS Sodba in sklep Pdp 216/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 132. člen OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 185. člen OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 2 OZ · 365. člen ZPP · 154. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 18 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 12. člen, odstavek 2 -
Sodišče je presodilo, da je za začetek teka zastaralnega roka odločilno vedenje o škodi in povzročitelju, ne pa trenutek, ko je oškodovanec pridobil dokaz o obstoju izločitvenega razloga uradne osebe.
VSL Sodba II Cp 1875/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno vezalo začetek teka zastaralnega roka na dan delovne nezgode, čeprav se je tožnikovo zdravstveno stanje po tem datumu še slabšalo in so bile potrebne nadaljnje medicinske obravnave.
VDSS Sklep Pdp 136/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožba vložena po preteku triletnega subjektivnega zastaralnega roka od objave spornega članka, kar je vodilo do zavrnitve zahtevka.
VSL Sodba I Cp 1794/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je štelo, da se je stanje stabiliziralo šele ob zadnjem kirurškem pregledu, ko je bilo ugotovljeno, da ni več možnosti za izboljšanje, čeprav sta bila bolniški stalež in fizioterapija zaključena bistveno prej.
VDSS Sodba Pdp 152/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da enako pravilo o začetku teka zastaralnega roka kot za nepremoženjsko škodo velja tudi za premoženjsko škodo iz naslova tuje pomoči.
VSL Sodba in sklep II Cp 1285/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da začetek teka subjektivnega zastaralnega roka ni avtomatizem vezan na datum zaključka zdravljenja, temveč na dejansko stabilizacijo stanja, ki omogoča oceno škode.
VDSS Sodba Pdp 438/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni zastaralni rok pričel teči z vročitvijo odločbe o priznanju statusa vojaškega invalida, saj je bil tožnik s tem trenutkom seznanjen tako z obsegom škode kot s povzročiteljem.
VSL Sodba II Cp 1236/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kasnejši specialistični pregledi in preiskave, ki niso več vplivali na izboljšanje stanja, niso preprečili nastopa zastaranja terjatve.
VSL Sodba II Cp 917/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zastaranja ugotovilo, da je bil obseg poškodbenih posledic tožniku v celoti znan ob njegovi vrnitvi na delo, kar predstavlja trenutek začetka teka subjektivnega zastaralnega roka.
VSL Sodba II Cp 471/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni zastaralni rok začel teči z dnem zaključka kirurškega zdravljenja, saj je bil takrat oškodovanec sposoben ugotoviti obseg nepremoženjske škode.
VDSS Sodba Pdp 267/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da so potni stroški za prevoze do zdravstvenih institucij neločljivo povezani s časom zdravljenja, zato zastaralni rok zanje začne teči šele ob zaključku zdravljenja.
VSL Sodba II Cp 1750/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev zastarala, ker je tožnik za škodo in povzročitelja vedel več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
VDSS Sodba Pdp 138/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče zastaranje terjatve za tujo nego in pomoč vezalo na datum zaključka zdravljenja, ko so bile posledice poškodbe dokončno znane.
VSL Sodba II Cp 1501/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da rekonstrukcija viadukta, ki poteka po enaki liniji kot prejšnji objekt, ne predstavlja novega vira imisij, zato zastaralni rok za škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine teče od prvotne postavitve objekta.
VSL Sodba II Cp 1720/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je odškodninska terjatev zaradi izbrisa zastarala, saj je od trenutka, ko je bila pravna ovira za uveljavljanje odpravljena, potekel več kot 3-letni zastaralni rok.
VSL Sodba II Cp 1216/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok za regresni zahtevek ZPIZ začel teči s trenutkom, ko je zavod prejel podatke o zaposlitvi zavarovanca, saj je s tem pridobil vse potrebne elemente za izračun višine nadomestila.
VSC Sodba Cpg 119/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je tožnik kot strokovnjak na področju varstva pri delu vedel za škodljive vplive hrupa in identiteto povzročitelja bistveno prej, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi kasnejšega poročila.
VDSS Sklep Pdp 296/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se oškodovanec z obsegom škode seznanil šele po pridobitvi cenitve in nadaljnji prodaji, saj je škoda nastala že s trenutkom sklenitve pravnega posla, ki je bil predmet očitane kršitve.
VSL Sodba I Cpg 56/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila terjatev zaradi odklopa vode in odtujitve vodomera zastarana, saj tožnica ni dokazala sklenitve dogovora o vračilu, ki bi pretrgal zastaranje.
VSL Sodba I Cp 1388/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zastaralni rok ne teče v fazi pogajanj med strankama o obstoju obveznosti.
VSL Sodba I Cpg 401/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da terjatev za fizične poškodbe zastara neodvisno od terjatve za zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi posttravmatske stresne motnje, če sta bila obseg in narava teh škodnih posledic znana v različnih časovnih obdobjih.
VSL Sodba in sklep I Cp 257/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bila tožnikova nasprotna tožba v drugem postopku uspešna šele leta 2013, ne prestavlja začetka teka zastaralnega roka za odškodninski zahtevek zoper odvetnika, saj je oškodovanec za elemente škode vedel že leta 2006.
VSM Sodba I Cp 852/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je tožnik za prikrajšanje v zaslužku za mesec junij izvedel z izplačilom nadomestila plače dne 14. 7. 2015, kar je odločilno za presojo pravočasnosti zahtevka.
VSL Sodba II Cp 396/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Začetek teka zastaralnega roka za odškodninski zahtevek iz leasing pogodbe je vezan na trenutek odstopa od pogodbe, saj je tedaj terjatev postala določljiva.
VSL Sodba I Cpg 58/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da začne zastaralni rok teči šele z dnem pridobitve dokazov o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 98/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen kot zastaran, ker je tožnica tožbo vložila več kot tri leta po nastopu domneve seznanjenosti s škodljivim dejanjem v stečajnem postopku.
VSL Sodba II Cp 1809/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni rok začel teči ob stabilizaciji zdravstvenega stanja, saj je imel oškodovanec takrat že vse potrebne informacije za vložitev zahtevka, njegovo kasnejše sklicevanje na zmotno prepričanje pa je bilo ocenjeno kot neskrbno.
VSC Sodba Cp 433/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da začne zastaralni rok teči šele s stabilizacijo zdravstvenega stanja, saj je premoženjska škoda nastajala z vsakim posameznim stroškom zdravljenja.
VDSS Sklep Pdp 525/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 150. člen OZ · 352. člen OZ · 365. člen OZ · OZ člen 131. člen Pravilnik o splošnih ukrepih in… · 190. člen Pravilnik o varstvu pri nakladan… · 11. člen Pravilnik o varstvu pri nakladan… · 12. člen Pravilnik o varstvu pri nakladan… · 29. člen Pravilnik o varstvu pri nakladan… · 43. člen ZDR · ZDR člen 184. člen ZDR-1 · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi zastaralni rok začel teči šele z trenutkom seznanjenosti etažnih lastnikov z napakami na objektu, ki jih upravnik ni pravočasno grajal.
VSL Sodba II Cpg 183/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila škoda zaradi medicinske napake enotna in povezana, zato zastaranje ni nastopilo z zaključkom primarnega zdravljenja, temveč šele z manifestacijo zapoznelih posledic (akutni holangitis).
VSC Sodba Cp 147/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
Sodišče je presodilo, da je bil tožnik z obsegom premoženjske škode seznanjen šele s plačilom vseh računov za stroške zdravljenja in nadomestil plač, kar je odločilno za začetek teka zastaralnega roka.
VSK Sklep I Cp 586/2019 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 335. člen OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 337. člen OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 OZ · 352. člen, odstavek 2 ZOZP · 18. člen ZOZP · 26. člen ZOZP · 27. člen ZPP · 254. člen ZPP · 254. člen, odstavek 2 ZPP · 254. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZZVZZ · 86. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da škoda še traja, ne odloča o začetku teka zastaranja, saj je odškodnino za bodočo škodo mogoče zahtevati, če je gotovo, da bo trajala v bodočnosti.
VSM Sodba I Cp 1141/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 182. člen -
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ne more odlagati začetka teka zastaralnega roka zgolj zaradi nepoznavanja datumov zapadlosti bančnih garancij, če je za njihov obstoj vedel in bi lahko zahtevane podatke pridobil pri naročniku.
VSRS Sodba III Ips 67/2018-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaranja pri odškodninskem zahtevku iz naslova malomarnega zdravljenja, kjer je ključna seznanjenost oškodovanca z obsegom škode.
VSL Sodba in sklep II Cp 2295/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da pri zahtevku za izgubljeni dobiček v obliki mesečne tržne najemnine zastaranje teče od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja, ne glede na kasnejše eksponentno povečevanje škode ali trajajočo kršitev obveznosti izročitve posesti.
VSC Sodba Cpg 128/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da je zastaralni rok pričel teči z dnem dokončne geodetske izmere, ko je bila znana točna površina odvzetih zemljišč in s tem obseg škode.
VSL Sodba II Cp 1724/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevek za odškodnino za strah in poseg v osebnostne pravice zavrnilo, ker je ugotovilo, da je od trenutka, ko je tožnica izvedela za škodo in povzročitelja, potekel več kot triletni subjektivni zastaralni rok.
VSL Sodba I Cp 1107/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotavljalo trenutek nastanka škode in vedenja oškodovancev o njej v zvezi s posedanjem terena zaradi gradbenih posegov.
VSL Sodba in sklep I Cp 821/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da bi bila odškodninska terjatev toženke zastarala v subjektivnem triletnem roku.
VSC Sodba Cpg 112/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da zvišanje tožbenega zahtevka v okviru iste odškodninske obveznosti ne predstavlja novega zahtevka, ki bi lahko bil predmet samostojnega zastaranja.
VSL Sklep II Cp 1066/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v povezavi z zaključkom bolniškega staleža kot trenutkom, ko je oškodovanec pridobil možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
VSM Sodba I Cp 773/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo uporabo daljšega zastaralnega roka iz 353. člena OZ, ker ni bilo izkazano, da bi bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem.
VDSS Sodba Pdp 419/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da enodnevni zamik pri začetku teka zastaranja ni posledica uporabe 336. člena OZ, temveč dejstva, da oškodovanec za celoten obseg škode izve šele ob zaključku zdravljenja.
VSRS Sklep II Ips 143/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastaralni rok za odškodninsko terjatev dobavitelja do upravnika začne teči, ko ima dobavitelj dovolj podatkov za izračun škode, čeprav mu upravnik še ni posredoval vseh podatkov o posameznih dolžnikih.
VSL Sodba in sklep I Cpg 820/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravilo o zastaranju po 352. členu OZ velja tudi za rentne zahtevke, ki imajo naravo odškodninske terjatve.
VSC Sodba Cp 104/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivni zastaralni rok ne more podaljšati absolutnega objektivnega roka, neodvisno od trenutka, ko oškodovanec izve za pravno kvalifikacijo ravnanja kot protipravnega.
VSL Sodba II Cp 460/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je škoda nastala šele z odvzemom nepremičnine, ko je bila ta pravnomočno vrnjena denacionalizacijski upravičenki, in ne ob sklenitvi prvotne nične prodajne pogodbe.
VSRS Sodba II Ips 261/2018 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je z zahtevkom za povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino zamudil zakonsko določene zastaralne roke, saj je za škodo in povzročitelje izvedel več kot desetletje pred vložitvijo tožbe.
VSM Sklep in sodba I Cp 306/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik se ni mogel uspešno sklicevati na domnevno pravno zmedo v zvezi z razlago odgovornosti družbenikov kot na nepremagljivo oviro za zadržanje zastaranja.
VSL Sodba II Cp 1654/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uveljavljal odškodninskega zahtevka zoper zavarovalnico v predpisanem zastaralnem roku, zato je terjatev prenehala kot pravno iztožljiva.
VSL Sodba II Cp 135/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je zahtevek iz naslova izgubljenega zaslužka zastaral, saj je bil uveljavljen po preteku tako subjektivnega kot objektivnega zastaralnega roka glede na čas nastanka škodnega dogodka.
VDSS Sodba Pdp 952/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev zastarala, ker je tožba po posegu v cestišče in nastanku škode na zemljišču presegla zakonsko določen petletni rok.
VSL Sodba II Cp 2086/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok začel teči z dnem pravnomočnosti sodbe o ničnosti pogodbe o preužitku, ne šele z dnem kasnejše izbrisne sodbe v zemljiški knjigi.
VSRS Sodba II Ips 228/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za povračilo škode zaradi izgube bonusov pri zavarovanju zastaran, saj je bila škoda določljiva že v trenutku, ko je oškodovanec izvedel za prometni nesreči in povzročitelja.
VDSS Sodba Pdp 396/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
V konkretnem primeru je terjatev zastarala, ker je tožeča stranka za obseg škode (trajno invalidnost in pravico do pokojnine) izvedela najkasneje leta 2007, tožba pa je bila vložena šele leta 2017, pri čemer vmesna plačila niso pretrgala zastaranja.
VSL Sodba I Cpg 734/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot trenutek nastanka škode štelo zaključek zdravljenja, kar je sprožilo tek zastaralnih rokov.
VSRS Sodba II Ips 83/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da objektivni zastaralni rok začne teči šele po popolnem zaključku zdravljenja, saj bi to onemogočilo zastaranje predvidljive bodoče škode.
VSL Sodba II Cp 1260/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik z odlašanjem s kirurškim posegom, ki mu je bil svetovan že leto in pol prej, ni mogel odložiti začetka teka zastaralnega roka, saj je bilo zdravljenje poškodb po mnenju izvedenca zaključeno že pred dejansko izvedbo posega.
VSL Sodba II Cp 2702/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka ugovarja, da je zastaralni rok za zahtevek za plačilo denarne odmene začel teči z objavo Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Uradnem listu RS.
VSL Sklep I Cp 2187/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok začel teči z dnem izteka veljavnosti bančnih garancij, ker je tožeča stranka takrat imela vedenje o nastali škodi zaradi neplačanih situacij.
VSC Sodba Cpg 225/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da prestajanje zaporne kazni samo po sebi ne predstavlja nepremagljive ovire, ki bi preprečevala tek zastaralnega roka za vložitev odškodninske tožbe.
VSL Sodba II Cp 2041/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba za povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, je pravočasna, če je vložena kadarkoli pred zaključkom kazenskega postopka, neodvisno od njegovega izida.
VSL Sklep I Cp 1510/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je ugovarjala zastaranje s sklicevanjem na trenutek uvrstitve tožnice v III. kategorijo invalidnosti kot trenutek seznanitve z obsegom škode.
VSL Sodba II Cp 700/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali začne zastaralni rok teči z dnem zaključka bolniškega staleža, ko je oškodovancu znana višina škode.
VSK Sodba I Cp 77/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno štelo, da je subjektivni zastaralni rok pričel teči zgolj na podlagi pavšalne navedbe, ne da bi izvedlo dokaze o dejanskem trenutku seznanjenosti oškodovanca s povzročiteljem škode.
VDSS Sklep Pdp 1010/2016-2 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je zastaralni rok začel teči s trenutkom, ko je oškodovanka prejela zapisnik o deponiranju stvari, saj je imela takrat možnost pridobiti informacije o stanju in obsegu škode na svojih premičninah.
VSRS Sodba II Ips 98/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se o uporabi daljšega zastaralnega roka po 353. členu OZ odloča šele v fazi vsebinske presoje, ne pa že ob odločanju o prekinitvi postopka.
VSL Sklep I Cpg 186/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 111. člen KZ · 111. člen, odstavek 1 KZ · 111. člen, odstavek 1, točka 3 KZ · 112. člen KZ · 112. člen, odstavek 3 KZ · 244. člen KZ · 244. člen, odstavek 1 KZ · 244. člen, odstavek 2 OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 OZ · 352. člen, odstavek 2 OZ · 353. člen OZ · 353. člen, odstavek 1 OZ · 353. člen, odstavek 2 OZ · 353. člen, odstavek 3 URS · 23. člen URS · 27. člen ZPP · 13. člen ZPP · 206. člen ZPP · 206. člen, odstavek 1 ZPP · 206. člen, odstavek 1, točka 1 -
Sodišče je presodilo, da varnostna služba, ki ni odgovorna za storitev kaznivega dejanja, ne more biti zavezana po daljšem zastaralnem roku, ki ga za storilce kaznivih dejanj določa 353. člen OZ.
VSRS Sodba III Ips 105/2015 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, kdaj je bila višina škode dovolj določljiva, da je začel teči zastaralni rok, pri čemer je kot relevanten trenutek upoštevalo pravnomočnost tuje sodne odločbe.
VSK Sodba Cpg 13/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vedenje o škodnem dogodku ne pomeni nujno tudi vedenja o obsegu materialne škode, ki je lahko znana šele po opravljeni cenitvi.
VSL Sodba II Cp 589/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali je bilo zdravljenje tožnice zaključeno z dnem izboljšanja stanja ali z dnem zaključka bolniškega staleža, kar vpliva na začetek teka zastaralnega roka.
VSL sodba II Cp 3126/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
Sodišče je zavrnilo trditev, da samo dejstvo trajajočega zdravljenja preprečuje zastaranje odškodninske terjatve, ter poudarilo pomanjkanje vzročne zveze med zatrjevanim ravnanjem in škodo.
VSL sodba II Cp 23/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je ugovor zastaranja utemeljen, ker je od trenutka, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, do vložitve nasprotne tožbe preteklo več kot tri leta.
VDSS Sodba Pdp 999/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastaranje za stroške zdravljenja (zdravila, prevozi) teče od trenutka njihovega plačila oziroma nastanka, saj gre za samostojne terjatve, ki niso zajete v pretrganje zastaranja zaradi vložitve tožbe za drug predmet zahtevka.
VSL sklep I Cp 87/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je delodajalec za škodo in povzročitelja izvedel več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, zato je bil ugovor zastaranja utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 1041/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v primeru razlastitve nepremičnine, kjer je bila pravna podlaga za razlastitev kasneje razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča.
VSRS sodba II Ips 183/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v primeru sukcesivno nastajajoče škode zaradi prekomerne uporabe cest v času gradnje avtocestnega odseka.
VSRS Sodba III Ips 9/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vedenje o nastanku škode ne zadošča za začetek teka zastaralnega roka, temveč mora biti škoda v svojem obsegu in višini določljiva.
VSM sodba in sklep I Cpg 454/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da se je tožnik z obsegom škode (izguba zaslužka zaradi invalidnosti) seznanil šele z izdajo odločbe ZPIZ o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti.
VSL sodba II Cp 2629/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev zastarala, ker je tožnica zamudila zakonske roke za uveljavljanje odškodnine zaradi izdane začasne odredbe.
VSRS Sodba II Ips 240/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da terjatev iz naslova pogodbene kazni deli usodo odškodninske terjatve, za katero veljajo enaki zastaralni roki kot za splošne odškodninske zahtevke.
VSC sodba Cpg 272/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bilo odločeno, da terjatev za stroške stomatološkega zdravljenja ni zastarala, ker je zastaralni rok začel teči šele z zaključkom protetične rehabilitacije, ne pa ob plačilu posameznih računov.
VSRS sodba II Ips 236/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v denacionalizacijskem postopku, kjer je bila odločilna pravna negotovost glede možnosti vrnitve nepremičnine v naravi.
VSRS sklep II Ips 163/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
Tožnik je neutemeljeno zahteval uporabo desetletnega zastaralnega roka za terjatev zoper družbenika in direktorja, ker je bila prvotna terjatev zoper družbo že judikatno ugotovljena.
VSL sodba II Cp 1839/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni zastaralni rok začel teči s pravnomočnostjo sodbe, s katero je bila ugotovljena ničnost pogodbe, saj je oškodovanec takrat razpolagal z vsemi elementi za opredelitev škode.
VSL sodba II Cp 2282/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je za nastalo škodo zaradi odprave gradbenega dovoljenja izvedela šele z vročitvijo zavrnilne sodbe Upravnega sodišča, saj je bila do tedaj v negotovosti glede dovoljenosti gradnje.
VSRS Sklep III Ips 55/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi nastala s trenutkom zaključka lastninjenja zavezancev, ko je postalo jasno, da vrnitev nepremičnin ni več mogoča.
VSL sodba in sklep II Cp 1882/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi zastaralni rok pričel teči z dnem odobritve kredita, saj je šlo za obnovo oziroma refinanciranje obstoječega razmerja.
VDSS sodba Pdp 303/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 OZ · 6. člen ZBan-1 · 167. člen ZBan-1 · 177. člen ZBan-1 · 177. člen, odstavek 3 ZBan-1 · 177. člen, odstavek 4 ZDR · 182. člen ZDR · 182. člen, odstavek 1 ZOR · 1061. člen ZOR · 1061. člen, odstavek 2 ZOR · 1065. člen ZOR · 1069. člen ZOR · 1071. člen -
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za izgubo tovora zastaran, ker je tožeča stranka za škodo in povzročitelja izvedela več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
VSK sodba Cpg 119/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Škoda je nastala v trenutku, ko je bilo lastninjenje zavezancev končano, saj je s tem postala vrnitev nepremičnin v naravi pravno nemogoča.
VSRS sklep II Ips 76/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri obnovi kreditov, kjer ne gre za nov kredit, temveč za nadaljevanje obstoječega razmerja, zastaralni rok veže na zapadlost terjatve, ne na trenutek sklenitve aneksa ali nove pogodbe.
VDSS sodba Pdp 1192/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 OZ · 6. člen ZBan-1 · 167. člen ZBan-1 · 177. člen ZBan-1 · 177. člen, odstavek 3 ZBan-1 · 177. člen, odstavek 4 ZDR · 182. člen ZDR · 182. člen, odstavek 1 ZOR · 1061. člen ZOR · 1061. člen, odstavek 2 ZOR · 1065. člen ZOR · 1069. člen ZOR · 1071. člen -
V obravnavanem primeru je zastaralni rok za odškodnino zaradi začasnega odvzema orožja začel teči z dnem pravnomočnosti upravne odločbe o vrnitvi orožja, ne šele z dnem njegove dejanske fizične izročitve.
VSL sodba III Cp 1055/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji ugovora zastaranja preveriti, ali vtoževana ravnanja toženca ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja, saj je od tega odvisna dolžina zastaralnega roka.
VSL sklep I Cpg 1626/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevek za odškodnino zaradi dogodka iz leta 2009 je zastaral, ker je bila tožba vložena šele junija 2013, torej po preteku triletnega zastaralnega roka.
VDSS sodba Pdp 70/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravilo o ustaljenosti škode kot trenutku začetka teka zastaranja uporablja tudi za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega.
VSL sodba II Cp 131/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev zaradi hrupa zastarala, ker so bile oškodovanki okoliščine v zvezi s hrupom znane že od začetka obratovanja vira hrupa.
VSL sodba II Cp 434/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je škoda v višini razlike med plačo in prejemki v času bolniškega staleža primer sukcesivno nastajajoče škode.
VSRS sodba VIII Ips 84/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o njegovem ravnanju v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene o protipravnosti, zato pravnomočna odločba o nepravilnosti akta ne prestavi začetka teka zastaralnega roka.
VSL sodba I Cpg 550/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se je zdravstveno stanje tožnika stabiliziralo šele tri mesece po zadnji operaciji, zato zastaralni rok ni začel teči ob zaključku aktivnega zdravljenja, kot je trdila tožena stranka.
VSRS sodba II Ips 316/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
Tožnik ni izkazal, da bi bilo zvišanje zahtevka posledica novih dejstev iz izvedenskega mnenja, zato se za zvišani del zahtevka šteje, da je zastaral.
VSL sodba II Cp 3173/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru škoda ni bila skrita, zato je subjektivni zastaralni rok začel teči ob nastanku škode.
VSL sodba I Cpg 1167/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da odškodninski zahtevek za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ne more zastarati, dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
VSL sodba II Cp 2773/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni zastaralni rok potekel, saj je od vročitve odločbe, s katero je protipravno stanje prenehalo, do vložitve odškodninskega zahtevka minilo več kot tri leta.
VSRS sodba II Ips 29/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je nova uprava družbe ob nastopu funkcije imela vse realne možnosti, da ob potrebni skrbnosti izve za nastanek škode, ki so jo povzročili prejšnji člani uprave, zato je zastaralni rok začel teči že takrat.
VSL sodba I Cpg 1461/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je tožnica za škodo in storilca izvedela z vročitvijo prvostopenjske sodbe, s katero je bila ugotovljena pravica do nadomestila, in ne šele z njeno pravnomočnostjo.
VDSS sodba Psp 178/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bilo zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zadržano do izdaje dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve.
VSRS sklep II Ips 271/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da je za okvaro sluha zaradi hrupa objektivni rok pričel teči z dnem prenehanja delovnega razmerja, saj je tedaj prenehala izpostavljenost škodljivemu vplivu.
VDSS sodba Pdp 227/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
V konkretnem primeru so bili vsi elementi za določitev škode na vozilu znani že na dan škodnega dogodka, saj je bilo jasno, kateri deli vozila so poškodovani in potrebujejo zamenjavo ali popravilo.
VSM sodba I Cp 497/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da je za ugotovitev trenutka nastanka škode zaradi izgube na zaslužku potrebna strokovna medicinska ocena o stabilizaciji zdravstvenega stanja tožnice.
VDSS sklep Pdp 223/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da v primeru komasacijskih postopkov subjektivni zastaralni rok ne začne teči z vročitvijo prvostopenjske odločbe, temveč šele s pravnomočnostjo odločbe upravnega sodišča.
VSRS sklep II Ips 127/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je medicinska dokumentacija zadostna podlaga za ugotovitev trenutka nastanka škode in ali bi moral za oceno zdravstvenih posledic sodelovati izvedenec medicinske stroke.
VSL sodba II Cp 946/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ilegalni prevoz prebežnikov brez plačila, za katerega je bila izrečena globa za prekršek, ne predstavlja kaznivega dejanja, zato za odškodninsko terjatev velja splošni triletni zastaralni rok.
VDSS sklep Pdp 1502/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo zastaranje terjatve zaradi neupravičene razlastitve nepremičnine in opustitve dolžnega ravnanja organov pri vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja.
VSRS sodba in sklep II Ips 189/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila terjatev zastarana še pred začetkom kazenskega pregona, zato kasnejše procesne aktivnosti v kazenski zadevi niso vplivale na zastaranje odškodninske terjatve.
VSL sodba I Cp 571/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je očitek protipravnega ravnanja organov neodvisen od vprašanja, ali je oškodovanec storil kaznivo dejanje, zato kazenski postopek ne prestavlja začetka teka zastaralnega roka.
VSRS sodba II Ips 109/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za začetek teka zastaralnega roka ni pomembno, v kakšni funkciji je tožnik izvedel za sporni pisanji, ki sta povzročili škodo.
VSL sodba II Cp 711/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se za terjatev, ki ima odškodninsko naravo, ne glede na njen izvor v nični pogodbi, uporabljajo pravila o zastaranju odškodninskih terjatev.
VSRS Sodba II Ips 129/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je subjektivni zastaralni rok začel teči z trenutkom izdelave lažnega izvedenskega mnenja, s čimer je bila škoda in povzročitelj znana.
VSL sodba II Cp 34/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje začetka teka subjektivnega zastaralnega roka glede na trenutek seznanitve oškodovanke s spornimi komentarji na spletnem portalu.
VSM sodba I Cp 11/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da začetek teka zastaralnega roka pogojuje pravnomočnost sodbe o ugotovitvi lastninske pravice, če je oškodovanec za škodno ravnanje in povzročitelja vedel že prej.
VSL sodba I Cp 3443/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici škoda znana že pred iztekom zastaralnega roka in da zatrjevana nova škoda ni bila v vzročni zvezi s prometno nesrečo.
VSRS sodba II Ips 223/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je tožnik za vzrok škode izvedel s prejemom izvedenskega mnenja v socialnem sporu, od katerega je začel teči zastaralni rok.
VDSS sodba in sklep Pdp 23/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 352. člen ZDM · 2. člen ZDR · 184. člen ZMZPP · 2. člen ZMZPP · 2. člen, odstavek 1 ZMZPP · 30. člen ZMZPP · 30. člen, odstavek 1 ZMZPP · 30. člen, odstavek 2 ZMZPP · 31. člen ZMZPP · 52. člen ZMZPP · 52. člen, odstavek 3 ZOR · 173. člen ZOR · 185. člen ZOR · 185. člen, odstavek 1 ZOR · 185. člen, odstavek 3 ZOR · 188. člen ZOR · 188. člen, odstavek 1 ZOR · 188. člen, odstavek 2 ZOR · 195. člen ZOR · 195. člen, odstavek 2 ZOR · 206. člen ZOR · 206. člen, odstavek 4 ZOR · 376. člen ZOR · 376. člen, odstavek 2 ZPP · 18. člen ZTPDR · 73. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni imel podlage za negotovost glede vzročne zveze, saj je izvedensko mnenje že prej podalo dovolj informacij za oceno škode.
VSRS sodba II Ips 237/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil s škodo in višino pokojnine seznanjen ob vložitvi tožbe zoper dokončno odločbo, s čimer je začel teči subjektivni zastaralni rok.
VDSS sodba Psp 516/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da blokada transakcijskega računa zaradi statusa samostojnega podjetnika in zatrjevana poslovna nesposobnost ne predstavljata nepremagljive ovire, ki bi zadržala tek zastaralnega roka.
VSL sodba II Cp 2959/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni mogla odložiti začetka teka zastaralnega roka zgolj s sklicevanjem na pričakovanje uspeha z revizijo zoper pravnomočno sodbo, saj je bila s škodo seznanjena že z izdajo pravnomočne sodbe, s katero je bil njen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice zavrnjen.
VSL sodba I Cpg 596/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnikova duševna motnja dovolj ustaljena za začetek teka zastaralnega roka v trenutku, ko je bila podana diagnoza, ne glede na kasnejše subjektivno dojemanje oškodovanca o možnosti izboljšanja stanja.
VSL sodba II Cp 2557/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je škoda zaradi izgube lastninske pravice v izvršilnem postopku nastala s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kar je ključni trenutek za začetek teka zastaralnih rokov.
VSRS sodba II Ips 346/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da je subjektivni rok začel teči že ob gradnji objekta, ki je trajno onemogočil denacionalizacijsko vrnitev nepremičnine v naravi, saj je bila škoda tedaj že objektivno ugotovljiva.
VSL sodba I Cp 2037/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da so zahtevki, o katerih je bilo pravnomočno odločeno pred 29. 10. 2004, zastarali.
VSL sodba in sklep II Cp 1076/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri ugotavljanju začetka teka zastaralnega roka sodišče ni vezano zgolj na medicinsko opredelitev stabilizacije zdravstvenega stanja, saj gre za materialnopravno vprašanje v sodni presoji.
VSL sodba II Cp 1451/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavedanje o storilcu ne vključuje pravne ocene protipravnosti, kar je ključno za presojo začetka teka subjektivnega zastaralnega roka.
VSRS sodba II Ips 357/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožeča stranka z nastankom in obsegom škode seznanjena ob prejemu mesečnih finančnih poročil, ki so vsebovala sporne fakture, kar je sprožilo tek subjektivnega zastaralnega roka.
VDSS sodba in sklep Pdp 1190/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev za sukcesivno bodočo škodo zaradi nižje pokojnine zastarala, ker je zastaralni rok začel teči z njenim prvim pojavom, tožnik pa je za škodo vedel že ob upokojitvi.
VDSS sodba Pdp 384/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da nastanek premoženjske škode (izplačilo odškodnine tretji osebi) ne pomeni nujno trenutka, ko oškodovanec izve za škodo in povzročitelja v smislu začetka teka subjektivnega zastaralnega roka.
VSL sodba I Cpg 876/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je trenutek vročitve tožbe, v kateri je mogoče izračunati zamudne obresti, trenutek, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, s čimer je začel teči triletni zastaralni rok.
Sodba in sklep III Ips 48/2014 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo vpliv zaključka zdravljenja po prometni nesreči na začetek teka zastaralnega roka.
VSL sodba II Cp 456/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zastaranja izkopavanja mineralnih surovin poudarilo, da se za vsako posamezno dejanje izkoriščanja surovine zastaralni rok šteje samostojno.
Sodba II Ips 33/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ne more čakati na odločbo Ustavnega sodišča, da bi šele tedaj pridobil zavedanje o protipravnosti ravnanja države v postopku denacionalizacije.
Sodba II Ips 41/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljilo, da se trenutek seznanitve s škodo veže na zaključek zdravljenja, ko je stanje oškodovanke postalo stabilno.
VSL sodba II Cp 2586/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za sukcesivno nastajajočo škodo zaradi napačnega obračuna plač, ki se je odražala v vsakomesečnem izplačilu nižje pokojnine.
VDSS sodba Pdp 858/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj teža škodnega posega pri izbrisu iz registra stalnega prebivalstva ne opravičuje odmika od splošnih pravil o zastaranju odškodninskih terjatev.
VSL sodba II Cp 2519/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za začetek teka zastaralnega roka ključna stabilizacija zdravstvenega stanja oškodovanca.
VSL sodba I Cp 1764/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal, da bi moral subjektivni zastaralni rok začeti teči šele ob zaključku zdravljenja, saj je sodišče ugotovilo, da je bil zahtevek vložen po preteku zakonskega roka.
VSM sodba I Cp 1277/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za vložitev odškodninske tožbe zoper državo zaradi izbrisa ni potrebno čakati na dopolnilno odločbo o statusu, saj je bila škoda prepoznavna že prej.
Sodba II Ips 129/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za izgubljeni dobiček iz kasnejših let absolutno zastaran, ker je potekel petletni objektivni rok od nastanka prve škode.
VSL sodba I Cpg 1269/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče štelo, da je petletni objektivni zastaralni rok začel teči z dnem nastanka poškodbe pri usposabljanju, ne glede na kasnejšo diagnozo zdravstvenih težav.
VDSS sodba Pdp 654/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo zavedanje o protipravnosti ravnanja ni pogoj za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka v primerih odškodninskih zahtevkov zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Sodba II Ips 449/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je zastaralni rok začel teči z dokončnostjo odločbe ZPIZ, saj je oškodovanec od takrat razpolagal z informacijami o škodi in njenem povzročitelju zaradi neizvršitve obveznosti prerazporeditve na ustrezno delovno mesto.
VDSS sklep Pdp 619/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je tožeča stranka za obseg škode izvedela šele po kršitvi pogodbene obveznosti in razdrtju pogodbe, zato zastaralni rok ni začel teči ob samem škodnem dogodku.
VSL sodba I Cpg 226/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok pričel teči z vročitvijo odločbe o ponovni prijavi v register stalnega prebivalstva, saj je bila s tem tožniku znana škoda in njen obseg.
VSL sodba II Cp 943/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok pričel teči z trenutkom objave spornega posnetka v medijih, saj so takrat nastale prve duševne bolečine.
VSL sodba I Cp 506/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je za začetek teka zastaralnega roka pri nepremoženjski škodi odločilno, da je zdravstveno stanje oškodovanca stabilizirano do mere, ki omogoča opredelitev višine zahtevka, pri čemer zdravljenje ni nujno v celoti končano.
VDSS sodba Pdp 537/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je tožnik za elemente odškodninske odgovornosti zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva mogel izvedeti že z objavo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-284/94 leta 1999, kar je sprožilo začetek teka subjektivnega zastaralnega roka.
VSL sodba II Cp 306/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 376. člen -
Sodišče je presodilo, da so bili tožniku vsi elementi škode (izguba na zaslužku) znani šele z odločbo ZPIZ, zato terjatev do vložitve tožbe ni zastarala.
VSL sodba I Cp 2505/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni zastaralni rok začel teči z dnem, ko je tožnik prejel uradno obvestilo o zaposlitvi toženca, saj je s tem pridobil zadostno podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
VDSS sodba Psp 26/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja začne subjektivni zastaralni rok teči z dnem, ko oškodovanec izve za škodo (učinkovanje odpovedi) in za povzročitelja (vročitev odpovedi).
VDSS sodba Pdp 302/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni dokazala, da za zatrjevano novo škodo ni vedela ob sklenitvi izvensodne poravnave, saj so bili simptomi znani že več kot pet let pred vložitvijo tožbe.
VSL sodba II Cp 3026/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
Sodišče je poudarilo procesno dolžnost tožene stranke, da v odgovoru na tožbo aktivno zatrjuje dejstva, potrebna za presojo zastaranja, vključno z navedbami o trenutku nastanka škode in trenutku seznanitve z njo.
VSC sodba Cp617/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 352. člen -
Sodišče je razmejilo med zastaranjem plačil iz delovnega razmerja in zastaranjem odškodninskih zahtevkov zaradi poškodbe pri delu.
VDSS sklep Pdp 93/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je bila škoda določljiva v trenutku, ko je bilo tožniku na zdravniškem pregledu jasno, kakšen je obseg posledic nepravilnega zdravljenja, čeprav so kasneje sledili še dodatni terapevtski postopki.
VSL sodba I Cp 1730/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se ugodnejši zastaralni rok kazenskega pregona uporabi le, če je ta daljši od splošnega odškodninskega roka, ter da pretečenega zastaranja ni več mogoče pretrgati.
Sodba II Ips 224/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta se neuspešno sklicevala na nastanek škode šele v času pravnomočne oprostitve v kazenskem postopku, čeprav sta škodo zaznavala že leta prej.
Sodba VIII Ips 63/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba 377. člena ZOR v konkretnem primeru ne bi spremenila zastaralnega roka, saj je bil ta v obeh primerih določen na tri leta.
Sodba II Ips 239/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razlikovalo med pretrganjem zastaranja pri enkratni odškodnini in pri sukcesivni škodi (potreba po tuji negi in pomoči).
VSL Sodba II Cp 3574/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen, odstavek 2 OZ · 182. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 2 OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 OZ · 352. člen, odstavek 2 OZ · 365. člen ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 244. člen ZPP · 244. člen, odstavek 4 ZPP · 245. člen ZPP · 245. člen, odstavek 1 ZSV · 18.b člen ZSV · 18.i člen -
Sodišče je vezalo začetek teka zastaralnega roka za rentni zahtevek na trenutek izdaje odločbe ZPIZ o invalidski upokojitvi.
VDSS sklep Pdp 995/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali se zastaralni rok začne z zaključkom primarnega zdravljenja ali šele po končanem sekundarnem zdravljenju estetskih posledic (hiperpigmentacije).
VSL sodba II Cp 1186/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj zakonske ureditve, ki je (še) ni razveljavilo Ustavno sodišče, ne predstavlja zadržanja zastaranja terjatev izbrisane osebe.
Sodba II Ips 70/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri zahtevkih iz naslova izbrisa iz registra stalnega prebivalstva začetek teka zastaralnega roka nastopi neodvisno od kasnejšega povečevanja škode v naslednjih letih.
Sodba in sklep II Ips 635/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ugotovitve o zaključku zdravljenja brez strokovne izvedenske podlage niso zadostne za pravilno uporabo pravil o zastaranju.
VDSS sklep Pdp 767/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni zastaralni rok začel teči z dnem zaključka zdravljenja in ne z dnem kasnejše odločbe o invalidnosti I. kategorije, zaradi česar je bila tožba vložena prepozno.
VDSS sodba Pdp 210/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zastaranja odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabilo objektivni zastaralni rok petih let od nastanka škode.
VSL sodba II Cp 4111/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se oškodovanec ne more sklicevati na nepoznavanje zakonske obveznosti Slovenskega zavarovalnega združenja za plačilo odškodnine pri prometnih nesrečah z neznanim vozilom, kar vpliva na začetek teka subjektivnega zastaralnega roka.
Sklep II Ips 29/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je bila vložitev tožbe med tekom kazenskega postopka pravočasna, saj je bil s kazenskim pregonom pretrgan zastaralni rok za odškodninsko terjatev.
Sodba in sklep II Ips 255/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožniku škoda znana najpozneje z vročitvijo sodbe, iz katere je bilo razvidno, da njegov odvetnik ni uveljavljal pobotnega ugovora, kar je povzročilo tožnikovo premoženjsko prikrajšanje.
Sodba II Ips 45/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec v primeru ugovora zastaranja izkazati dejstva o tem, kdaj je izvedel za povzročitelja in škodo, saj nosi trditveno in dokazno breme.
VSC sodba Cp 795/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju tožbe, ker je ugovor zastaranja napačno obravnavalo kot procesno oviro za dopustnost tožbe.
VDSS sklep Pdp 1208/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišči sta uporabili daljši zastaralni rok za kazenski pregon namesto splošnega zastaralnega roka, saj je bila škoda posledica kaznivega dejanja.
Sodba in sklep II Ips 1054/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da škoda zaradi opustitve vzdrževalnih del na objektu predstavlja kontinuiteto istega dejanskega stanja, zato je za presojo pravočasnosti zahtevka odločilen trenutek, ko je oškodovanec izvedel za obseg škode.
VSL sodba I Cp 2502/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je zastaralni rok za odškodnino zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva začel teči s seznanitvijo s škodo po ustavni odločbi iz leta 1999 oziroma najkasneje ob ureditvi statusa leta 2003.
VSL sodba II Cp 2849/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje zastaranja škode zaradi izgube zaslužka v kontekstu statusa izbrisanih oseb, kjer škoda nastaja sukcesivno zaradi trajne nezmožnosti pridobitve zaposlitve.
VSL sodba II Cp 2382/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je bil tožnik s škodo seznanjen ob izdaji odločbe o priznanju pravice, kar je sprožilo tek zastaralnih rokov, ne glede na kasnejša mnenja izvedenskih komisij.
sodba I U 1932/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila škoda zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva za tožnika predvidljiva in pričakovana že ob njenem začetku leta 1994, zato je tožba, vložena leta 2002, prepozna.
VSL sodba II Cp 908/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da so tožniki za škodo vedeli že ob prekoračitvi mejnih vrednosti hrupa.
VSM sodba I Cp 548/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da status stabilizacije stanja nastopi takrat, ko nadaljnji medicinski postopki ne morejo več bistveno vplivati na zmanjšanje telesnih bolečin ali zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Sodba II Ips 305/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je uspešno uveljavljala ugovor zastaranja za podredni odškodninski zahtevek, ki je bil v postopku uveljavljen šele s spremembo tožbe.
VSL sodba II Cp 1153/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v situaciji, ko oškodovanec zaradi razstavljenega predmeta na servisu objektivno ni mogel pravočasno ugotoviti celotnega obsega škode.
VSL sodba I Cp 717/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugovoru zastaranja upoštevalo naravo škode, ki izvira iz vsakodnevnih imisij, in presojalo zastaranje glede na čas nastanka škodnih posledic.
VSM sodba I Cp 46/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v primeru prometne nesreče, pri čemer je kot odločilno štelo trenutek, ko je oškodovanec pridobil dovolj informacij za oceno obsega škode na vozilu.
VSC sodba Cp 29/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo zaradi izgube preživljanja v povezavi z izgubo zaposlitve po smrti preživljalca.
VSL sodba II Cp 254/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove navedbe o kasnejšem datumu ustalitve škode zaradi obiskov pri zdravniku niso utemeljene, saj je bila poškodba stabilizirana že pred zadnjim zdravniškim pregledom.
VSK sodba Cp 387/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da odškodninska terjatev za izgubo dohodka ne predstavlja občasne terjatve, zato zanjo ne velja pravilo o zastaranju posameznih dospelih zneskov.
VSL sodba II Cp 4432/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali zastaralni rok začne teči z dnem pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine ali z dnem dejanske deložacije.
VSL sodba II Cp 4672/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi zastaralni rok za odškodninsko terjatev zaradi nezakonite razrešitve in napotitve na čakanje na delo začel teči šele s pravnomočnostjo sodbe o ugotovitvi nezakonitosti teh ravnanj.
Sodba VIII Ips 363/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za začetek teka zastaralnega roka pri nepremoženjski škodi ključna stabilizacija zdravstvenega stanja, ki oškodovancu omogoči celovito seznanitev z obsegom nastale škode.
VSL sodba II Cp 3901/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru hrupa v bivalnem okolju, ki presega običajne meje (133. člen OZ), ne gre za okoljsko škodo po ZVO-1, zato se za zastaranje uporablja splošni absolutni rok iz OZ.
VSM sodba I Cp 1470/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri terjatvah za škodo zaradi emisij, ki zmanjšujejo vrednost nepremičnine, začetek zastaranja ni vezan na trenutek prodaje nepremičnine, temveč na trenutek seznanjenosti s škodljivim dejstvom.
VSC sodba Cp 642/2010 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 376. člen -
Sodišče je štelo, da je škoda nastala in postala objektivno znana v trenutku, ko je zdravniški pregled potrdil stabilizacijo zdravstvenega stanja in odsotnost nadaljnjega zdravljenja poškodb.
VSL sodba II Cp 3471/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da čas do odstranitve osteosintetskega materiala po končanem zdravljenju ne vpliva na začetek teka zastaralnega roka, če je bil oškodovanec z obsegom škode in trajnih posledic seznanjen že ob zaključku bolniškega staleža.
VSC sodba Cp 681/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev za izgubljeni dobiček zastarala, ker je tožeča stranka za povzročitelja in obseg škode vedela več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
VSL sodba I Cpg 893/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pri škodi zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zastaranje teče od trenutka, ko so oškodovanci izvedeli za okoliščine, ki utemeljujejo odgovornost države.
Sodba II Ips 315/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je na podlagi triletnega zastaralnega roka zavrnilo del zahtevka, ki se je nanašal na škodo, nastalo pred več kot tremi leti od vložitve tožbe.
Sodba II Ips 898/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bil zastaralni rok začel teči v trenutku, ko je bilo tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano, ne glede na kasnejše medicinske preglede, ki niso prinesli bistvenih sprememb v zdravstvenem stanju.
VSL sodba I Cp 2020/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odločba o invalidski upokojitvi sama po sebi še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku, zato ne pomeni trenutka seznanitve s škodo.
VSL sodba I Cpg 1028/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj kasnejša zaznava intenzitete šepanja pri hoji ne pomeni novega elementa, ki bi bistveno spremenil vednost o obsegu škode, če so bile ostale okoliščine poškodbe znane že prej.
Sodba II Ips 1057/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok za odškodninski zahtevek zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva začel teči z dnem, ko je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona, saj je bila s tem podana seznanjenost s protipravnostjo ravnanja.
VSL sodba II Cp 45/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi oprostilna sodba v kazenskem postopku predstavljala trenutek seznanjenosti s škodo in storilcem, saj je oškodovanec za objavo člankov in posledično škodo vedel že ob njihovi objavi.
VSL sodba I Cp 378/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba ločeno obravnavati zastaranje terjatev iz naslova poškodbe vratne hrbtenice in poškodbe očesa, saj gre za različne vrste poškodb z neodvisnim potekom zdravljenja.
VSL sodba in sklep II Cp 4362/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 376. člen -
V obravnavani zadevi je bilo sporno vprašanje, ali je bila terjatev, ugotovljena z arbitražno odločbo, judikatna terjatev, za katero velja daljši zastaralni rok.
VSL sklep II Cp 4029/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožnica utemeljeno verjela v trajanje zdravljenja zaradi izvida, ki je napovedoval izboljšanje, in dejstva, da je še uporabljala bergle, zato terjatev ni zastarala.
Sodba II Ips 367/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je zastaranje začelo teči ob zadnjem kontrolnem pregledu ali šele po posvetu z zdravnikom, ko je oškodovanec dokončno zavrnil nadaljnje operativno zdravljenje in spoznal trajnost posledic.
Sodba II Ips 381/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zatrjevana nepremoženjska škoda zaradi izbrisa iz registra prebivalstva predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja, zato terjatev ni bila omejena le na zadnja tri leta pred tožbo, temveč je v celoti zastarala.
Sodba in sklep II Ips 399/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je zastaralni rok za odškodninsko terjatev iz gradbene pogodbe začel teči ob zaključku sanacijskih del, čeprav je škoda zaradi plazu nastajala še naprej.
Sodba II Ips 55/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je subjektivni zastaralni rok začel teči z objavo odločbe Ustavnega sodišča o neustavnosti izbrisa, dokončen obseg škode pa je bil oškodovancu znan ob pridobitvi državljanstva.
VSL sodba II Cp 4262/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da je zastaralni rok za odškodninski zahtevek zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva začel teči z objavo ustavne odločbe U-I-284/94.
VSL sodba II Cp 4395/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je za začetek teka zastaralnega roka odločilen trenutek objave odločbe Ustavnega sodišča, saj bi oškodovanec kot skrben subjekt moral vedeti za pravno podlago svojega zahtevka.
VSL sodba II Cp 3277/2009. — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je škoda nastala z dnem poteka roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, saj je takrat nastala obveznost tožene stranke kot pooblaščenca, ki terjatve ni pravočasno prijavila.
VSL sodba II Cp 3210/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila terjatev zastarana, pri čemer je zavrnilo trditev, da se je škoda 'stabilizirala' šele s kasnejšim podpisom pogodbe.
Sodba III Ips 155/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje, ali je za tek zastaralnega roka odločilna objava ustavne odločbe o neustavnosti predpisa ali vročitev konkretne upravne odločbe o priznanju statusa.
VSL sodba II Cp 2358/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vedenje o nastanku škode zadostuje za začetek teka zastaralnega roka, tudi če oškodovanec še ne pozna končnega zneska škode.
Sodba in sklep II Ips 281/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji začetka teka zastaralnega roka ključna stabilizacija zdravstvenega stanja, kar pomeni, da subjektivni rok ne more teči pred zaključkom zdravljenja, če obseg škode še ni znan.
Sklep II Ips 942/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje odškodninske terjatve zaradi malomarnega zastopanja pooblaščenca začne teči z dnem zamude roka za prijavo terjatve v stečajni postopek, ne glede na to, da točen obseg bodočega poplačila iz stečajne mase tedaj še ni bil znan.
VSL sklep II Cp 2989/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje dejanskega datuma zaključka zdravljenja in stabilizacije zdravstvenega stanja oškodovanca po prometni nesreči.
Sodba II Ips 453/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bilo zastaranje terjatve pretrgano, ker je v času vložitve tožbe že tekel kazenski postopek zoper toženca.
Sodba in sklep II Ips 920/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v kontekstu izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, kjer je bila za seznanjenost s pravnim statusom odločilna ustavna odločba in kasnejša upravna odločba o priznanju stalnega prebivališča.
VSL sodba II Cp 1589/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva sovpada s trenutkom, ko je škoda prenehala nastajati oziroma z izdajo odločbe o statusu.
VSL sodba II Cp 1512/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v primeru telesne poškodbe, kjer je bilo zdravljenje zaključeno z zadnjim zdravniškim pregledom.
VSL sodba II Cp 1520/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je pri škodi na nepremičnini, ki nastaja postopoma zaradi gradbenih del v bližini, za začetek teka zastaranja odločilna stabilizacija obsega škode, kar zahteva ugotavljanje vzročne zveze.
VSC sklep Cp 471/2009 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je od zaključka zdravljenja do vložitve tožbe preteklo več kot tri leta, zato je terjatev zastarala.
VSL sodba II Cp 2457/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za opredelitev konca zdravljenja in stabilizacije stanja nujno izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke, saj gre za strokovno vprašanje, ki ga sodišče ne more rešiti samo.
VSL sklep II Cp 1960/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da bi morala biti tožeča stranka z višino škode seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, ki predstavlja osnovo za izračun odškodnine.
VSL sodba in sklep I Cpg 15/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba vložena po preteku triletnega subjektivnega roka, saj je oškodovanka za posledice škodnega dogodka izvedela več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
VSC sodba Cp 682/2008 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOR · 376. člen -
Sodišče je presodilo, da za začetek teka zastaralnega roka pri inventurnem manjku ni odločilna pravnomočnost internega disciplinskega postopka, temveč trenutek, ko je delodajalec izvedel za nastanek škode in vlogo delavca kot povzročitelja.
Sodba VIII Ips 459/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedbe o nenehnem nastajanju škode zaradi nezmožnosti obratovanja lokala niso relevantne za zastaranje zahtevka, ki se nanaša na konkretno časovno omejeno obdobje v preteklosti.
VSC sodba Cp 786/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je škoda nastala v trenutku nastopa fikcije umika tožbe, kar je sprožilo tek objektivnega zastaralnega roka.
Sodba II Ips 885/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je od nastanka škode (plačila odškodnine) do vložitve tožbe preteklo več kot trinajst let, s čimer je nastopilo absolutno zastaranje.
VSL sodba I Cpg 635/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da začetek teka zastaralnega roka ni vezan na pravnomočno razveljavitev začasne odredbe, temveč na seznanitev z elementi škode in storilcem.
VSL sodba II Cp 4359/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec izkazati določeno stopnjo skrbnosti pri ugotavljanju elementov za odškodninski zahtevek, saj zastaranje ne miruje zgolj zaradi njegove pasivnosti.
VSL sodba II Cp 3852/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila naglušnost kot posledica poškodbe oškodovancu znana že ob ugotovitvi ostalih posledic, zato kasnejša zdravniška potrditev diagnoze ni prestavila začetka teka zastaralnega roka.
Sodba in sklep II Ips 825/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je z umikom tožbe izgubila učinek pretrganja zastaranja, zato je triletni subjektivni rok potekel glede na datum seznanitve s škodo in povzročiteljem v prejšnjem postopku.
Sodba II Ips 773/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bil oškodovanec z obvestilom o sumu okužbe s hepatitisom C že seznanjen s škodo in povzročiteljem v smislu začetka teka relativnega zastaralnega roka, preden je bila diagnoza dokončno potrjena.
Sklep II Ips 239/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ni mogel poznati višine škode (zakonskih zamudnih obresti) pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila, čeprav je bila sodba o pravici do nadomestila že pravnomočna.
Sklep VIII Ips 193/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila objava odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-284/94 trenutek, od katerega je moral oškodovanec vedeti za protipravnost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
VSL sodba II Cp 2396/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za začetek teka zastaralnega roka ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski ukrepi, za katere ni realnega pričakovanja o spremembi stanja, še niso zaključeni.
Sklep II Ips 229/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je za trenutek ustaljenosti škode štelo datum seznanitve z izvedenskim mnenjem v drugem postopku, v katerem je bilo ugotovljeno, da nadaljnje zdravljenje ni več mogoče.
Sodba II Ips 60/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali je za začetek teka zastaralnega roka odločilna objava odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02 ali kasnejša vročitev individualne upravne odločbe o statusu stalnega prebivališča.
VSM sklep I Cp 428/2008 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 1060. člen OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 URS · 154. člen URS · 32. člen ZBPP · 31. člen ZBPP · 31. člen, odstavek 1 ZDRS · 40. člen ZOR · 18. člen ZOR · 18. člen, odstavek 1 ZOR · 376. člen ZOR · 376. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 163. člen ZPP · 163. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 169. člen ZPP · 169. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 11 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 3 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 6 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 350. člen ZPP · 353. člen ZTuj · 81. člen ZTuj · 81. člen, odstavek 2 -
Sodišče je presodilo, da oškodovančeva odločitev za odlog operativnega posega ne prestavi začetka teka zastaralnega roka, saj je bilo zdravljenje poškodb v prvi fazi že zaključeno in posledice stabilizirane.
VSK sklep I Cp 501/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je za začetek teka zastaralnega roka odločilna dejanska seznanjenost oškodovanca s škodo.
VSL sodba in sklep I Cp 2490/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo subjektivnih okoliščin vedenja oškodovanke o zaključku zdravljenja, temveč se je oprlo zgolj na objektivne izvedenske ugotovitve.
VSC sodba Cp 306/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je od trenutka, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, do vložitve tožbe preteklo več kot tri leta, zato je ugovor zastaranja utemeljen.
VSC sodba in sklep Cpg 70/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zavrženje kazenske ovadbe zaradi pomanjkanja dokazov ne zadostuje za uporabo daljšega zastaralnega roka, saj ni podana pravnomočna obsodilna sodba.
VSC sodba Cp 1568/2006 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje, ali je zastaralni rok pričel teči z zaključkom operativnega posega zaradi vnetja žolčnika.
Sodba II Ips 557/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje odškodninske terjatve ne teče med trajanjem kazenskega postopka, tudi če je bil ta kasneje ustavljen zaradi zastaranja kazenskega pregona.
Sklep II Ips 539/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv pravnomočne obsodilne kazenske sodbe na zastaranje odškodninske terjatve v situaciji, ko je bila odškodninska tožba vložena pred pravnomočnostjo kazenske sodbe.
Sodba II Ips 453/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba vložena po preteku triletnega zastaralnega roka, saj je bilo zdravstveno stanje tožnika stabilizirano dovolj zgodaj, da bi lahko vložil zahtevek pravočasno.
VSK sodba I Cp 14/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je mogoče uporabiti daljši zastaralni rok iz 377. člena ZOR, ker je sodišče prve stopnje štelo, da kazenska sodba ne zajema predmetnega škodnega primera.
VSK sklep I Cp 336/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da datum invalidske upokojitve tožnika ne predstavlja odločilnega mejnika za začetek teka zastaralnega roka pri uveljavljanju odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 832/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastaralni rok ni začel teči ob prvih težavah z dihanjem, temveč šele ob potrditvi diagnoze plevralnih plakov s CT preiskavo, ko je bil oškodovanec dejansko seznanjen z naravo bolezni.
VSK sodba I Cp 692/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba vložena po poteku petletnega objektivnega zastaralnega roka od nastanka škode v prometni nesreči, zato je bil zahtevek za povračilo škode (izguba voha in okusa) zavrnjen.
Sodba II Ips 392/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vložitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku pretrga zastaranje, tudi če je bil kazenski postopek kasneje ustavljen zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona.
VSL sodba I Cp 938/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da za odškodninske zahtevke iz naslova kršitve pogodbene obveznosti in neupravičene pridobitve velja splošni petletni zastaralni rok.
VSK sodba in sklep I Cpg 8/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da za začetek teka zastaralnega roka ni potrebna pravna gotovost o odgovornosti povzročitelja, temveč zadošča dejanska možnost identifikacije osebe, ki je škodo povzročila.
VSL sodba II Cp 2059/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok zoper Republiko Slovenijo začel teči že z vedenjem o dogodku in povzročiteljih kot policistih, ne glede na kasnejši trenutek seznanitve z njihovimi imeni.
VSL sodba II Cp 1730/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati pretrganja zastaranja, zato je sodišče zahtevek zavrnilo kot zastaran.
Sodba III Ips 92/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ne more uveljavljati odškodnine za škodo, ki je nastajala postopoma skozi več let, če je zamudila zastaralni rok za začetno škodo, saj bi s tem obšla institut zastaranja.
Sodba II Ips 3/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je začetek triletnega zastaralnega roka nastopil z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ugotovljena neveljavnost oporoke, saj je tožeča stranka šele takrat pridobila zadostno vedenje o storilcu in nastanku škode.
VSK sodba I Cp 291/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v primeru, ko je bila tožba šteta za umaknjeno zaradi opustitve pooblaščenca, oškodovanec pa je zoper tak sklep vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
VSK sodba I Cp 1252/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da je bil trenutek zaključka bolniškega staleža odločilen za začetek teka zastaralnega roka, saj je takrat oškodovanec lahko razpolagal z informacijami o končnem obsegu nastale škode.
Sodba II Ips 417/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v konkretnem primeru višina terjatve zaradi neigranja v glasbeni skupini ob zaključku bolniškega staleža še ni bila objektivno ugotovljiva.
Sodba in sklep II Ips 483/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil oškodovanki obseg škode znan že ob samem škodnem dogodku, zato je zastaralni rok začel teči pred zaključkom njenega zdravljenja.
Sodba Ii Ips 31/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje teče tudi za bodočo škodo in trajne posledice poškodbe, ne glede na dejstvo, da se proces zdravljenja ali trajanje telesnih bolečin še ni zaključil.
Sodba II Ips 300/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ali je bil zastaralni rok prekinjen z vložitvijo tožbe glede na dejanski datum škodnega dogodka (1. 2. 1988).
Sodba II Ips 428/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo uporabo daljšega zastaralnega roka, ker povzročitelj prometne nesreče zaradi smrti ni mogel biti kazensko preganjan.
VSM sklep Cp 1244/2000 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je tožnica za obseg škode (skaženost) in storilca izvedela bistveno prej, kot je vložila tožbo, zato je terjatev zastarala.
Sodba II Ips 463/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev zadnjega kontrolnega pregleda ne pomeni nujno, da je bilo zdravljenje zaključeno ali da se je oškodovanec že zavedal celotnega obsega škode.
Sodba II Ips 104/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da začetek teka zastaralnega roka pogojuje prejem računa za popravilo, saj je oškodovanec za škodo in povzročitelja izvedel že ob sestavi zapisnika o poškodbi.
VSL sodba I Cpg 48/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je za škodo na nepremičnini izvedela šele ob izvršilnem dejanju izročitve posesti, zato terjatev ni zastarala.
Sodba in sklep II Ips 531/2001 — Vrhovno sodišče
-
Zastaranje je bilo zadržano od vložitve zahteve za odškodnino do pravnomočnega končanja obnovitvenega kazenskega postopka.
Sodba II Ips 395/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da objektivni zastaralni rok prične teči v trenutku, ko je zdravstveno stanje oškodovanca stabilizirano v svoji dokončni in nepopravljivi obliki, ne glede na to, kdaj je bil o tej dokončnosti oškodovanec tudi dejansko poučen.
Sodba II Ips 340/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila opredelitev subsidiarnega tožbenega zahtevka na glavni obravnavi v konkretnem primeru prepozna, saj je bil subjektivni zastaralni rok že potekel.
Sodba II Ips 327/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik v konkretnem primeru potreboval določen čas za raziskavo okoliščin, ki opredeljujejo položaj tožene stranke kot dejanskega delodajalca, zato zastaralni rok ni potekel pred vložitvijo tožbe.
Sodba II Ips 566/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je tek zastaralnega roka odvisen od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za vsakega od tožencev posebej, kar preprečuje avtomatično enačenje zastaranja za vse udeležence.
Sodba II Ips 397/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja, kar vključuje aktivno prizadevanje za pridobitev podatkov o povzročitelju in obsegu škode.
Sodba II Ips 457/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko stališče, da bi se pravilo o ugovoru zastaranja iz 3. odstavka 360. člena ZOR nanašalo zgolj na subjektivne roke iz 1. odstavka 376. člena ZOR.
Sodba II Ips 35/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zastaranje odškodninskega zahtevka v zvezi s škodo, nastalo zaradi nezakonite sodbe, ki je bila podlaga za odvzem prostosti.
VSC sodba Cp 677/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev zoper četrtega toženca zastarala, ker je bila tožba zoper njega vložena po preteku tako subjektivnega kot absolutnega zastaralnega roka od nastanka škodnega dogodka.
Sodba in sklep II Ips 350/99 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je šlo za dela na strugi vodotoka, ki so se štela za enoten projekt, zato zastaralni rok ni tekel za vsak posamezni del posebej.
VSC sodba in sklep Cp 991/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec aktivno skrbeti za ugotovitev obsega svoje škode, da se izogne nastopu zastaranja.
VSL sodba II Cp 100/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo začetek teka zastaralnega roka v primeru poškodbe sluha in ugotavljalo, ali je bil rok za vložitev tožbe zamujen glede na čas zaključka zdravljenja.
VSL sodba II Cp 1822/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tek zastaralnega roka za izgubo preživljanja ni vezan na vročitev odločbe o priznanju pravice do družinske pokojnine, temveč na zapadlost posameznih mesečnih zneskov.
VSL sodba in sklep II Cp 1484/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil objektivni rok upoštevan, saj se je zdravstveno stanje tožnika stabiliziralo s popolno izgubo sluha v letu 1989, tožba pa je bila vložena leta 1990.
Sodba II Ips 47/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zastaranja upoštevalo trenutek, ko je tožnik na podlagi zdravniških izvidov pridobil seznanjenost z obsegom in naravo poškodbe.
VSL sodba I Cp 1265/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je za začetek teka zastaralnega roka pri odškodnini za nepremoženjsko škodo odločilen trenutek zaključenega zdravljenja, ne pa kasnejše mnenje invalidske komisije.
Sodba II Ips 454/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zmotno menil, da zastaralni rok prične teči šele s pravnomočno odločbo organa za prekrške, ki ga je razbremenila krivde, vendar je sodišče poudarilo, da je za tek roka ključna zgolj seznanitev s storilcem škode.
Sodba II Ips 162/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je tožnik za škodo in povzročitelja izvedel v trenutku, ko je bil obveščen o izvedbi javne dražbe, na kateri je bilo njegovo premoženje prodano pod ceno, ne glede na obliko obvestila.
Sodba II Ips 176/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zastaranja upoštevalo, da je bil obseg škode oškodovancu znan ob zaključku zdravljenja, kasnejše poškodbe pa niso bile v vzročni zvezi s prvotnim škodnim dogodkom.
Sodba II Ips 773/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je treba pri presoji zastaranja odškodninskega zahtevka, ko je škoda nastala s kaznivim dejanjem, uporabiti določbo 377. člena ZOR namesto splošnih določb 376. člena ZOR.
VSM sklep Cp 841/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji zastaranja izpostavilo pomen ugotavljanja dejanskega trenutka nastanka škode kot posledice duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSC sodba in sklep Cp 345/96 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavzelo stališče, da pri konstrukcijskih napakah v stavbi, ki povzročajo ponavljajočo se škodo, zastaranje teče od nastanka vsake posamezne škodne postavke posebej in ne šele od odprave same konstrukcijske napake.
Sodba II Ips 629/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj poseg v osebnostno integriteto ne pomeni nujno takojšnjega nastanka negmotne škode, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti trenutek njenega dejanskega nastanka.
Sklep II Ips 418/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi se po škodnem dogodku pojavile nove posledice poškodbe, ki bi odložile začetek teka zastaralnega roka.
Sodba II Ips 262/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je škoda, vključno z izdatki za nagrobnik, nastala in bila določljiva ob škodnem dogodku, zato je objektivni petletni zastaralni rok začel teči takrat, ne glede na kasnejšo postavitev nagrobnika.
Sodba II Ips 166/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zmotna enačitev dneva škodnega dogodka z dnem nastanka škode vodi do napačnega izračuna absolutnega zastaralnega roka.
Sklep II Ips 834/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja ne pretrga zastaranja odškodninske terjatve, niti dejstvo, da škoda še traja, ne odloži začetka teka zastaralnega roka.
VSL sodba I Cp 1318/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je v konkretnem primeru zaradi utrpelih možganskih poškodb in zmanjšane sposobnosti uveljavljanja pravic zahteval uporabo določb o zadržanju zastaranja, vendar sodišče teh okoliščin ni štelo kot pravno podlago za podaljšanje zakonskih zastaralnih rokov.
VSL sodba I Cp 1258/93 — Višje sodišče v Ljubljani