TFL Glasnik - številka 12, leto 2026, 14. 04. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Timon Hren
Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) v odvetništvu - uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva*
Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je v svojem bistvu tisti del odvetništva, ki neposredno uresničuje ustavno pravico do sodnega varstva. Je »naš«, ker ga izvajajo odvetniki. BPP se namreč financira iz skupne malhe, v kateri domujejo tudi sodni tolmači in izvedenci. Tu pa nastane globok statusni razkorak.
TEMA TEDNA
Ivana Bendow
Samostalnik je car (5.)
Samostalniki so cesarji, ki si sami izberejo, s kom se bodo povezali, in njihova partnerstva so v vsakem jeziku drugačna ter vnaprej določena.
ČLANKI
Boštjan Koritnik
Poziv za priznanja obeh pravniških zvez za leto 2026
Že več kot 25 let Zveza društev pravnikov Slovenije (ZDPS) podeljuje priznanja pravnikom za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije, zadnjih nekaj let skupaj z drugo veliko pravniško organizacijo, Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS).
ČLANKI
Jerneja Potočnik
Poznavanje poslovanja podjetja in kontrolnega okolja kot temelj kakovostne revizije
Kontrolno okolje je temelj celotnega sistema notranjih kontrol in pomembno oblikuje kulturo organizacije, odnos do tveganj ter učinkovitost vseh drugih kontrolnih mehanizmov. Za revizorja je razumevanje kontrolnega okolja ključno, saj neposredno vpliva na oceno tveganj pomembno napačnih navedb in tveganj pri kontroliranju ter s tem na obseg, naravo in časovni okvir revizijskih postopkov. Močno in dobro vzpostavljeno kontrolno okolje zmanjšuje verjetnost napak in prevar ter revizorju omogoča večje zanašanje na notranje kontrole, medtem ko šibko kontrolno okolje zahteva obsežnejše podrobnejše testiranje. Zato mora revizor oceniti elemente, kot so integriteta in etika vodstva, struktura odgovornosti, nadzorni organi, kadrovske politike in splošna organizacijska kultura. Razumevanje teh dejavnikov omogoča boljše načrtovanje revizije, učinkovitejšo presojo tveganj in zanesljivejše revizijske ugotovitve.
ČLANKI
Kristijan Briški
Pogodba o opremljanju in pogodba o javno-zasebnem partnerstvu v sistemu javnih in upravnih pogodb
Avtor sistematično obravnava pogodbo o opremljanju in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu ter pravno problematiko v zvezi s sklepanjem teh pogodb in njihovo (ne)skladnostjo s pravili javnega naročanja. Pogodbe o opremljanju omogočajo investitorjem, da zgradijo komunalno infrastrukturo, ki jo nato predajo občini, s tem pa si zagotovijo popoln nadzor nad postopkom izgradnje komunalne infrastrukture za svoj objekt, kar vključuje tudi lastno izbiro izvajalca brez izvedbe postopkov javnega naročanja, h katerim bi bila zavezana občina, če bi gradnjo izvedla sama. Javno-zasebno partnerstvo je po drugi strani opredeljeno kot sodelovanje, v katerem zasebni sektor financira ali sofinancira javne projekte, kot so gradnja in vzdrževanje infrastrukture, pri čemer razlikujemo med koncesijskim partnerstvom in javnonaročniškim partnerstvom, in sicer glede na to, na kateri stranki je težišče operativnega tveganja. S takim sodelovanjem javni sektor prihrani denarna in človeška sredstva, ki bi jih potreboval, če bi želel lastnoročno izpeljati nekatere večje projekte in tako elegantno uporabi know-how, ki ga ima zasebni sektor zaradi izkušenj pri izvedbi lastnih projektov. Avtor članka je pripravil tudi analizo stališč sodne prakse s pregledom nekaterih zanimivejših sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije in Sodišča EU. Upravno sodišče RS je v več primerih presojalo o razpisnih pogojih in merilih za izbor najugodnejše ponudbe, pri čemer je poudarjalo potrebo po jasnih in natančno določenih merilih ter transparentnem postopku, Sodišče EU pa je odločilo, da je pogodba o izvedbi prostorske ureditve med dvema javnima subjektoma javno naročilo gradenj ter poudarilo, da neposredna izvedba infrastrukturnih del po nacionalni zakonodaji ne izključuje uporabe postopkov javnih naročil.