SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Notranja revizija je desetletja gradila ugled na zagotovilu: preveri, primerjaj z merili in poročaj, ali stvari potekajo pravilno. Ta vloga ostaja nepogrešljiva. Vendar se organizacije vse pogosteje srečujejo z vprašanji, pri katerih merila niso vnaprej jasna – podnebni prehod, kibernetska varnost, demografske spremembe, umetna inteligenca ... Deležniki se pri njih pogosto ne strinjajo niti o tem, v čem je težava, kaj šele o rešitvi, vzroke in posledice pa prepoznamo šele za nazaj. Kjer jasnih meril ni, jih je treba šele oblikovati, zagotovilo pa ima svoje meje.
Tina Toman Pfajfar
Novosti pri pravilih notranjega revidiranja
V članku so predstavljene novosti pri pravilih notranjega revidiranja iz Hierarhije pravil notranjega revidiranja ter druga pomembnejša pravila na tem področju.
Mag. Maja Hmelak
Praktična uporaba Akta o umetni inteligenci
Številni viri s področja notranje revizije, namenjeni umetni inteligenci, to področje obravnavajo predvsem z vidika razvoja in upravljanja velikih modelov umetne inteligence, čeprav nove modele v praksi razvija le omejeno število organizacij. Večina majhnih in srednje velikih organizacij uporablja že razvite modele ter na njihovi podlagi uvaja informacijske rešitve in druga orodja, ki temeljijo na tehnologijah umetne inteligence. Zato v pričujočem članku obravnavamo štiri načine uporabe tehnologij umetne inteligence, ki so pogosti v takih organizacijah: lokalno uporabo že razvitih modelov, uporabo modelov prek programskega vmesnika, informacijske rešitve z vgrajenimi funkcionalnostmi umetne inteligence ter javno dostopna orodja umetne inteligence. V članku so povzete ključne določbe Akta o umetni inteligenci, pomembne predvsem za organizacije v vlogi uvajalcev sistemov umetne inteligence, ter na tej podlagi oblikovana izhodiščna vprašanja za načrtovanje notranjerevizijskih poslov, ki vključujejo presojo skladnosti z zahtevami Akta o umetni inteligenci in presojo ustreznosti zasnove notranjih kontrol. Namen članka je notranjim revizorjem ponuditi praktično izhodišče za predhodno prepoznavanje tveganj in določanje področij, ki jih je pri posameznem notranjerevizijskem poslu smiselno podrobneje proučiti.
mag. Polona Pergar Guzaj
Globalni standardi notranjega revidiranja: kaj deluje in kaj ne?
Globalni standardi notranjega revidiranja (GIAS) pomenijo pomembno prenovo mednarodnega strokovnega okvira. Prispevek kritično obravnava vprašanje, kaj pravzaprav pomeni skladnost s standardi GIAS in v kolikšni meri ocena skladnosti odraža uspešnost notranje revizije. Ključna teza prispevka je, da je treba razlikovati med formalnim dokazovanjem skladnosti in dejansko, vsebinsko skladnostjo. Popolna skladnost z GIAS-i ne pomeni zgolj obstoja zahtevanih procesov, dokumentov in dokazil, temveč tudi njihovo ustrezno zasnovo in uspešno delovanje v skladu z namenom posameznih zahtev ter namenom notranjega revidiranja. Hkrati posamezna neskladnost z GIAS-i sama po sebi še ne pomeni neuspešne notranje revizije, saj lahko funkcija kljub odstopanju pri posamezni zahtevi na drugih področjih deluje kakovostno in uspešno. Prispevek posebej obravnava okrepljeno odgovornost organa nadzora, strategijo notranje revizije, merjenje uspešnosti in tveganje formalistične implementacije standardov GIAS ter predlaga širši pristop k presojanju skladnosti, uspešnosti in vrednosti notranje revizije.
Frank Schuiten
Internal Audit in Complexity: A Complementary, yet Fundamentally Different Approach is Needed
Trenutna praksa notranje revizije, v kateri prevladujejo posli dajanja zagotovil, zahteva spremembo, če naj funkcije notranje revizije ostanejo pomembne kljub kompleksnosti, tj. kljub razmeram z veliko raznolikostjo deležnikov in nesoglasij glede problemov in rešitev. Kakšen je tak komplementaren pristop, še ni znano. V tem članku sta izpostavljeni dve možni področji za tak pristop: refleksivno učenje kot izid ali posledica in prakse oblikovanja, osredotočene na človeka, kot medij.
Jerneja Potočnik
Od nabave do vrednotenja: kompleksnost revizije zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter pomen notranjih kontrol
Zaloge so pomembno in pogosto kompleksno revizijsko področje, na katerem se prepletajo različni poslovni procesi, računovodske usmeritve, informacijski sistemi in notranje kontrole. Njihovo revidiranje zato zahteva celovito razumevanje njihovega življenjskega cikla – od nabave materiala in surovin, prevzema, evidentiranja, skladiščenja in porabe do proizvodnega procesa, oblikovanja proizvajalne vrednosti, razporejanja posrednih stroškov, vrednotenja in izkazovanja v računovodskih izkazih. Kompleksnost področja se odraža tudi v različnih tveganjih pomembno napačne navedbe, zlasti v povezavi z obstojem, popolnostjo, pravilnostjo vrednotenja, ustreznim časovnim razmejevanjem ter predstavitvijo in razkritji. V članku obravnavamo ključne izzive, s katerimi se pri revidiranju zalog srečuje zunanji revizor, s posebnim poudarkom na razumevanju in presoji notranjih kontrol. Ustrezna presoja kontrol pri procesih nabave, skladiščenja, porabe, proizvodnje in vrednotenja je pomembna za identifikacijo in oceno revizijskih tveganj ter za določitev ustreznega revizijskega pristopa in narave, časa ter obsega nadaljnjih revizijskih postopkov. Posebna pozornost je namenjena tudi presoji kontrol, povezanih z razporejanjem posrednih sobtroškov in vrednotenjem zalog, kjer so lahko prisotne pomembne računovodske ocene in elementi strokovne presoje poslovodstva. Namen članka je prikazati, da revizija zalog presega preverjanje njihovega fizičnega obstoja na dan bilance stanja in zahteva celovit pristop, ki povezuje razumevanje poslovnih procesov, ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe, presojo notranjih kontrol ter pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov. V članku so poudarjena področja, na katerih sta za zunanjega revizorja še posebej pomembni strokovna presoja in kritična naravnanost, odpira pa vprašanje, v kolikšni meri in pod katerimi pogoji lahko revizor pri oblikovanju svojega revizijskega pristopa upošteva zasnovo in delovanje notranjih kontrol.
dr. Jaka Cepec
Vloga revizorja pri materialnih statusnih preoblikovanjih, 1. del
V prvem delu dvodelne obravnave vloge revizorja pri materialnih statusnih preoblikovanjih izhajamo iz dejstva, da združitve in delitve omogočajo prenos premoženja, obveznosti in pravnih razmerij z učinkom univerzalnega oziroma delnega univerzalnega pravnega nasledstva, ne da bi bilo potrebno soglasje posameznih upnikov. Zato takšno preoblikovanje lahko bistveno spremeni osebo dolžnika, sestavo njegovega premoženja in jamstveno maso, iz katere upniki pričakujejo poplačilo. V pričujočem članku so najprej razmejene posamezne oblike združitev in delitev ter analizirani njihovi različni učinki na položaj upnikov. Posebna pozornost je namenjena delitvam, pri katerih se poleg premoženja in obveznosti lahko razdelijo tudi funkcionalno povezani sklopi sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove. Družba lahko po preoblikovanju izpolnjuje kapitalske zahteve, čeprav se zaradi strukture njenega premoženja in dejavnosti lahko poveča tveganje insolventnosti. V nadaljevanju so analizirani individualni in institucionalni mehanizmi varstva upnikov po ZGD-1, zlasti pravica do zavarovanja, posebna solidarna odgovornost pri delitvah ter pravila o zagotavljanju in ohranjanju kapitala. Prispevek obravnava tudi meje naknadnega varstva po že izvedeni delitvi. Ugotovitve prvega dela prispevka so podlaga za drugi del, v katerem bodo obravnavane posamezne revizijske funkcije ter vprašanje, kdaj insolvenčno tveganje postane relevantno za revizorjevo presojo.
Sašo Belšak
Vpliv vzdrževanja in servisiranja na vrednost strojev in opreme: metodološki in praktični izzivi pri ocenjevanju vrednosti
Vzdrževanje in servisiranje strojev in opreme v industrijskem okolju sta ključni podporni proces, namenjen zagotavljanju zanesljivosti, varnosti in ekonomičnosti delovanja celoten življenjski cikel. V ocenjevalni in računovodski praksi pa se pogosto pojavlja napačna predpostavka, da vsako finančno vlaganje v vzdrževanje ali obnovitvena dela avtomatično povečuje vrednost sredstva. V članku obravnavamo metodološko razmejitev med rednim (korektivnim in preventivnim) vzdrževanjem ter obnovami in modifikacijami. Na podlagi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (zlasti MRS-ja 16) in Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV) analiziramo vpliv vzdrževalnih posegov na fizično, funkcionalno in gospodarsko zastarelost ter na praktičnih primerih iz industrijske prakse prikažemo pravilno metodologijo ocenjevanja.
Iz prakse za prakso
Revizorjevo navajanje odgovornih za pripravo računovodskih izkazov v enotirnem sistemu upravljanja
Iz prakse za prakso (PR-REV 6-5/26) Revizijski svet je na svoji seji obravnaval vprašanje navajanja odgovornih za pripravo računovodskih izkazov v revizorjevem poročilu v enotirnem sistemu upravljanja in o tem podal strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Protokol urejanja naknadno ugotovljenih pomembnejših napak v poročilu o oceni vrednosti
Iz prakse za prakso (PR-OC 6-5/26) Na Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti se uporabniki in ocenjevalci vrednosti občasno obračajo z vprašanji o pravilnem protokolu ravnanja, če pooblaščeni ocenjevalec vrednosti po podpisu in oddaji končnega poročila stranki in zunanjim deležnikom (npr. nadzornemu svetu, bankam ali regulatorjem) naknadno ugotovi pomembnejše napake (npr. napačne oziroma zamenjane priloge, računske napake ali napačne vnose podatkov iz primarnih listin). Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev je tematiko obravnaval na svoji seji ter o tem pripravil pojasnilo in protokol.
Iz prakse za prakso
Korekcijski faktorji za preudarno ocenjevanje vrednosti od 1. novembra 2026
Iz prakse za prakso (PR-OC 6-6/26) Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je obravnaval Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2026, ki ga je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije, in Poročilo o finančni stabilnosti, ki ga je oktobra 2026 izdala Banka Slovenije, ter pripravil strokovno analizo z oceno korekcijskih faktorjev za prilagoditev tržnih vrednosti na preudarne vrednosti, ki se uporabljajo za ocenjevanje vrednosti od 1. novembra 2026.
Iz prakse za prakso
Pogostost razporejanja postavk za ločeno poročanje po dejavnostih pri nekaterih izvajalcih gospodarske javne službe
Iz prakse za prakso (PR-RAC 6-10/26) Vprašanje ločenega poročanja po dejavnostih pri nekaterih izvajalcih gospodarske javne službe z reguliranimi cenami je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in o tem pripravil strokovno razlago.
dr. Sara I. James, CIA
Internal Audit, AI, and the Need for Critical Thinking
Hitrost, s katero se je v stroki in osebno razširila javno dostopna generativna umetna inteligenca, zelo vpliva tudi na notranjo revizijo. Pričujoči prispevek obravnava izzive, s katerimi se pri uporabi umetne inteligence soočajo številne notranje funkcije in organizacije, ki jih te podpirajo. Prav tako osvetljuje širše posledice za družbo, upoštevajoč možne učinke vse večje odvisnosti od orodij, kot so veliki jezikovni modeli.
Navodila in obvestila
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu