STA novice / Novela zakona o dohodnini z večinsko podporo

Predlog novele zakona o dohodnini je sprva predvideval spremembo trenutno zelo progresivne dohodninske lestvice v Sloveniji, in sicer tako, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji. A je matični odbor za finance in monetarno politiko v ponedeljek ta predlog z dopolnilom črtal iz zakona.

Finančni minister Janez Šušteršič je poslancem pojasnil, da gre pri zakonu o dohodnini za poviševanje dveh olajšav, ki jih uveljavljajo osebe, ki opravljajo dejavnost oz. samostojni podjetniki.

Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj se analogno s spremembami zakona o dohodku pravnih oseb povišuje na 100 odstotkov, olajšava za investicije pa se povišuje s sedanjih 30 na 40 odstotkov.

"Pri zakonu o dohodnini so finančni učinki ocenjeni na letni ravni na 12 milijonov evrov, hkrati pa računamo, da bo to imelo pozitiven vpliv na gospodarstvo in na male podjetnike," je izpostavil minister.

Minister je še pojasnil, da se je vlada že na eni od svojih sej odločila, da socialnim partnerjem ponudi možnost pogovarjanja o dodatnem četrtem davčnem razredu s stopnjo med 45 in 50 odstotki z začetkom meje razreda med 60.000 in 100.000 evri.

Šušteršič je dodal, da ker bodo o ukrepih za uravnoteženje javnih financ v DZ razpravljali, ko bo prišel na dnevni red rebalans in zakon za uravnoteženje javnih financ, se je v ponedeljek zdelo smiselno spremembo davčnih lestvic umakniti iz tega zakona in s tem odpreti možnost, da pride do dogovora.

V SD ocenjujejo, da je predlagana pot javnofinančne konsolidacije napačna, je poudaril Matevž Frangež. Poslanec meni, da bi morala vlada vse sile usmeriti v odpravljanje strukturnih neravnovesij v javnih financah. Dolg po njegovem mnenju narašča zaradi virov nestabilnosti kot sta pokojninski sistem in siva ekonomija.

Koalicijo je pozval, naj podpre predlagan dodatni dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo prihodkov nad 60.000 evrov bruto in tako prispeva k temu, da se v Sloveniji zgradi nujno potrebno ozračje pravičnosti. "Prav odsotnost občutka, da živimo v pravični družbi, je razlog, da se razrašča nezaupanje," je prepričan.

Poslanec Liste Virant Bojan Starman je vesel novele zakona, ki bo izboljšala pogoje poslovanja podjetji. Je pa poudaril, da bo treba sprejeti še marsikateri ukrep, da se bo povečala gospodarska konkurenčnost, med tem je tudi zmanjšanje stroškov dela in prožnejši trg dela. Starman je vesel tudi zavrnitve novega dohodninskega razreda, ker misli, da to zahteva bolj kakovostno presojo.

V DeSUS pa bi podprli tudi zvišanje davčne osnove za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji, je pojasnila Marija Plevčak. Poudarila je, da ne smemo ostati samo pri tem, kar danes sprejemajo pri omenjenem zakonu, pač pa bo potrebno ekonomsko politiko pošteno nadgraditi, če želimo kreniti na pot okrevanja in doseči blaginjo izpred nekaj let. "Predvsem pa da bomo prišli do pravičnejše porazdelitve davčnega bremena," je izpostavila.

Novelo zakona podpirajo tudi v SLS in upajo na dodatne dopolnitve v okviru socialnega dialoga. Kot je pojasnil Roman Žveglič, v SLS pričakujejo tudi celovito spremembo dohodninske lestvice. "Nujen je vsak dvig neto letne davčne za prehod v najvišji dohodninski razred, če ne celo bolj obsežna preureditev dohodninskih razredov," je poudaril.

Podpora noveli se obeta tudi v NSi. "Podpiramo stimulativne ukrepe, za slovensko gospodarstvo in ocenjujemo, da gre za smele odločitve vlade," je dejal Jožef Horvat.

Damjana Petavar Dobovšek (SDS) je poudarila, da je glede na krizo, ki zahteva takojšnje ukrepanje za izboljšanje slovenskega gospodarstva, nujno, da se davčni ukrepi, ki so namenjeni razbremenjevanju gospodarstva, uveljavijo čim prej.

Poslanska skupina SD je predlagala tudi amandma, v katerem je zapisan predlog dodatnega dohodninskega razreda na ravni 60.000 evrov bruto letno. Predlog gre v smeri, da se bolj obdavči bogatejše, posledično pa se bo v državni proračun letno nateklo 40 milijonov evrov, pravijo v SD.

Amandmaju se podpora ne obeta, minister Šušteršič pa je izpostavil, da je uvajanje četrtega davčnega razreda pri dohodnini predlog, ki je povezan z veliko vprašanji in tveganji. Tak razred bi po mnenju ministra pomenil visoko mejno obdavčitev dohodkov od dela, ki bi signalizirala, da je Slovenija okolje, kjer je delo močno obdavčeno.

"Drugi problem je, da tisti, ki jih označujemo kot bogate, niso postali bogati z dohodki, ki jih obdavčujemo z dohodnino. Nekateri premožni lahko prijavljajo zelo nizke dohodke pri dohodninski napovedi. Zato bi težko zgolj s tem dosegli solidarnostno obdavčenje bogatejših," je dodal Šušteršič.