STA novice / V predlogu insolvenčnega zakona ni več solidarne odgovornosti za plače, dodana oprostitev takse za tožbe

Prvotni predlog novele, objavljen na spletni strani vlade, je določal, da bi bili poslovodstvo in člani nadzornega sveta delavcem solidarno odgovorni za neizplačane plače iz obdobja zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

Po novem pa predlog, kot je objavljen na spletni strani DZ, tega določila ne vsebuje več. Dodano pa je določilo, da je stečajni dolžnik oproščen plačila sodne takse, ko odškodninski zahtevek zoper nekdanje poslovodstvo ali nadzorni svet uveljavlja stečajni upravitelj.

Predlagatelji novele pričakujejo, da bodo s tem upravitelji lažje vlagali odškodninske zahtevke, saj jim ne bo treba iskati denarja za plačilo takse. "V primeru uspešnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov proti članom poslovodstva in nadzornega sveta bo to posledično povzročilo, da bo poslovodstvo in nadzorni svet skrbneje izvajali svoje naloge, ki jih nalaga zakon za primer insolventnosti podjetja," menijo predlagatelji.

Ostale spremembe v predlogu ostajajo. Tako bo okrepljen položaj upnikov, in sicer bo lahko upniški odbor zahteval zamenjavo upravitelja, o čemer bodo glasovali vsi upniki s priznanimi oz. verjetno izkazanimi terjatvami.

Upniški odbor bo imel tudi možnost vpogleda v dokumentacijo, ki jo v zvezi s postopkom vodi upravitelj. Poleg tega bo upniški odbor v prisilni poravnavi lahko sprejel sklep o konverziji terjatev v lastniški delež. Predlog uvaja tudi možnost, da lahko vsaka oseba, ki je vplačala nove delnice z denarjem, ali upnik, ki je delnice vplačal s prenosom svojih terjatev, zahteva, da jo sodišče pooblasti za vodenje poslov te družbe.

Da bi preprečili pristranski vpliv na insolvenčne postopke, so dodane nove ovire za imenovanje v upniški odbor, in sicer vanj ne bodo mogle biti imenovane osebe, ki so bile v zadnjih dveh letih družbeniki v tem podjetju, in osebe, ki imajo v razmerju do insolventnega dolžnika (kadar je ta fizična oseba) položaj ožje povezane osebe.

Delavci bodo lahko podali ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če bo družba za več kot 15 dni zamudila s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov. Delavci bodo tudi oproščeni založitve predujma za začetek stečaja.

Omejene bodo pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, med drugim na zamenjavo članov poslovodstva ali organa nadzora in na sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja.

Novela bo uvedla poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikro podjetja, s katero naj bi bili ti postopki cenejši in hitrejši.

Razširili bodo nabor pogojev, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno, in sicer če bo imelo podjetje račune na podlagi sklepa o izvršbi (ne pa tudi na podlagi sklepa o zavarovanju) blokirane več kot 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni.

V prisilni poravnavi bodo poleg minimalno 50-odstotnega poplačila terjatev v štirih letih določili tudi vmesno dinamiko plačila terjatev. Tako bi moral dolžnik v prvem letu poplačati vsaj osmino, v drugem letu vsaj četrtino in v tretjem letu vsaj tri osmine vseh navadnih terjatev. Upniki bodo lahko zahtevali stečaj, če bo dolžnik za več kot dva meseca zamujal s plačilom svojih obveznosti v prisilni poravnavi.

Novela uvaja tudi možnost prodaje premoženja na javnih dražbah na podlagi padajoče cene, in sicer se bo izklicna cena postavila vsaj za četrtino nad likvidacijsko vrednostjo, nato pa se bo dražilo navzdol.

Okrepljen bo nadzor nad upravitelji s strani resornega ministrstva. Med novostmi je, da bo lahko ministrstvo (tako kot notarjem, ki so enako kot upravitelji osebe, vredne javnega zaupanja) v primeru disciplinskega postopka, ki ima lahko za posledico trajni odvzem pravice do opravljanja funkcije upravitelja, začasno prepovedalo opravljati funkcijo upravitelja. Zbornica upraviteljev bo morala o uvedbi disciplinskega postopka zoper upravitelja seznaniti resornega ministra.